Picture Copyright to NIKO

 
Latinsko ime: POGONA VITTICEPS
Slovensko ime: BRADATA AGAMA
Angleško ime : BEARDED DRAGON
Bradata agama , Pogona vitticeps , LOVERIGE, 1934
Sistematika: red kuščarji - Squamata ; družina agame - Agamidae
Sinonimi: Amphibolurus vitticeps
Tuja imena: Central Bearded Dragon , Interior Bearded Dragon, Inland Bearded Dragon ; Bartagame (nemško)
Sorodne vrste: Pogona (Amphibolurus) barbata (sin.:barbatus), CUVIER, 1829 ; P. henrylawsoni ; P. microlepidota ; P. minima ; P. minor ; P. nullarbor
Domovina: centralna Avstralija.
Habitat: pol - puščavski predeli , savane in suhi gozdovi , zadržujejo se tako na tleh, kot na suhih drevesih ali grmih .
Spol: se loči, če odrasle živali pogledamo s spodnje strani. Samci imajo večjo glavo, širši repni koren, bolj obarvano brado, so tudi večji in bolj teritorialni in živahni, imajo razločne analne pore med zadnjimi nogami in 2 večje spolne izbokline pri anusu. Pri samicah tega ne opazimo. Pri mladih agamah lahko živali upognemo rep, da se na trebušni strani lažje opazuje spolne (hemipenisne) izbokline (hemipenal bulges): samčki imajo 2 izbokline, med njima je majhna razdalja; samice imajo samo 1 ali nobene. Vendar se lahko zgodi, da se kasneje iz živali, za katero smo mislili, da je samica, razvije samček.
Obnašanje: samci so teritorialni, zato je lahko v terariju le en samec z eno ali več samicami. Med seboj se sporazumevajo z "govorico telesa". Ob nevarnosti "napihnjejo brado". Zelo spreminjajo barvo glede na počutje, fizične in psihične pogoje v okolju.
Rokovanje: izjemno hvaležen kuščar za rokovanje, žival se neverjetno in popolnoma naveže na svojega skrbnika in se rada "crklja". ***
Življenska doba: v ujetništvu do 15 let
Hrana: omnivor = vsejed ; žuželke (je 70% insektivor) , majhni vretenčarji , sadje, zelenjava , cvetovi ipd.. S črički, murnčki, mokarji, madagaskarskimi ščurki jih hranimo enkrat dnevno, z zelenjavo, sadjem in cvetovi hranimo : novorojene mladičke z žuželkami 2-3x dnevno in tudi z zelenjavo vsak dan; mlade hranimo z žuželkami 2x dnevno, zjutraj obvezno najprej sadje in zelenjava; spolno zrele osebke hranimo z žuželkami 2-3 x tedensko, z zelenajvo in sadjem vsak dan .
Razmnoževanje: spolno dozorijo med 1. in 2. letom (samica naj ima minimalno težo 300 g); po približno mesecu dni po paritvi zgodaj poleti samička izvali 10 - 26 jajc (3 g težkih) v peščeno gnezdo; jajc ne pazijo ; 5 - 8 cm veliki kuščarčki se izvalijo čez 3 mesece pri povprečni T. 26°C (pri 26 °C traja razvoj jajc 148 do 154 dni, pri 29 - 30 °C med 61 do 72 dni ).
Posebnosti: ob uporabi rdeče infra svetlobe oslepijo ! Potrebujejo vsaj nekaj naravnega sonca ! Ta vrsta izjemno učinkovito regulira telesno temperaturo, zato prenese precejšnja nihanja .
Velikost: ca. 56 cm ; ca. 25 cm glava in trup; ca. 31 cm rep
Temperatura/brumacija: ponoči 20°C , podnevi do 40°C, pozimi mora prezimiti pri nižjih temperaturah. Zimski počitek je nujno potreben, če želimo kasneje žival razmnoževati. Če je žival kaj bolna ali presuha, pa niti ni priporočljivo, ker lahko oslabljen osebek pogine. 14 dni pred predvidenim znižanjem temperature je potrebno žival stradati, da izprazni črevo. Nujna je tudi vodna kopel. Zmanjša se čas osvetljevanja na 8 ur dnevno in zniža ali izklopi gretje (žarnice, talni kabli ipd...); nekaj časa še lahko svetijo samo UVB 5% svetilke. Čez čas se lahko izklopi tudi te in terarij se zagrne, da je bolj ali manj temno in relativno hladno; žival preživi ta čas v napol spečem stanju, vendar ne spi popolnoma , je samo manj aktivna in ješča. Kljub temu seveda žival izgubi nekaj teže, ker potrebuje energijo za delovanje osnovnih življenskih funkcij. Temperatura okolja v terariju čez dan naj bo med 20°C - največ 24°C, ponoči okoli 15°C, največ 18°C. Vseeno mora biti vedno prisotna voda v posodici za pitje. Drugi (evropski) avtorji priporočajo celo nižje temperature: terarij naj po njihovo stoji na hladnem, mirnem in temnem mestu, kjer so temperature med 12-18°C (nikoli pod 8°C). Po 2 - 3 mesecih (nekje 10 tednov) ali po potrebi glede na obnašanje živali ponovno postopno vklopimo žarnice in gretje in jih začnemo postopno pomalo hraniti. Sedaj so ponovno aktualne poletne polpuščavske temperature, čez dan med 33° - 40°C, ponoči okoli 20°C. Zimski počitek ("brumacija") stimulira delovanje spolnih celic in posebej samicam je potrebno dajati v tem obdobju dodaten kalcij in s kalcijem maksimalno bogato prehrano. Bradate agame, ki "napol spijo" ("napol hibernirajo)" v hladnem obdobju, živijo bistveno dalj časa, so tudi bolj zdrave in samo take živali se lahko normalno razmnožujejo. To je za kuščarja bolj naravno in zdravo, saj se telo in jetra očistijo odvečnih maščob in strupov ipd.. Vsi res pomembni strokovnjaki na področju teraristike zimsko spanje absolutno priporočajo. Kako zagotoviti ustrezne temperature, predvsem dovolj nizke nočne pozimi v ogrevanem stanovanju, je pa lahko velik problem. Vsekakor jih prezimujemo na bistveno višjih temperaturah, skoraj sobnih, kot mnoge druge vrste, ki potrebujejo bistveno nižje temperature (recimo naše evropske plazilce). V praksi najlažje tako, da prenesemo terarij v nek manjši neogrevan prostor (klet, rastlinjak ipd.), ki ga potem samo delno ogrevamo do ustreznih temperatur.
Ureditev: polpuščavski biotop terarij; pesek, suhe korenine, sukulenti, šotni mah, ogrevanje z terarijsko svetilko (se celo ohlajajo zakopani v podlago), terarijska polnospektralna UV svetilka (recimo Osram – Vitalux 300 W: za odrasle živali 3 x tedensko, za mladiče dnevno do 10 minut obsevanja), posode za hrano in posoda za svežo vodo (napajalnik). Bistvena in nujna je ustrezna ventilacija terarija! Poleg kvalitetne UV svetlobe se priporoča čimbolj pogosto sončenje bradatih agam zunaj, da dobijo naravno sončno svetlobo.
Velikost terarija: min. 120x60x80 cm

***= Zoonoz na plazilcih in dvoživkah obstaja veliko, možne so okužbe z virusi, predvsem pa bakterijami, poleg atipične tuberkuloze Mycobacterium spp. še Salmonella in številne druge vrste anaerobnih in aerobnih patogenih bakterij. Pri salmonelozi se srečujemo s pojavom klicenoscev in izločevalcev klic. To pomeni, da navidezno zdravi osebki nosijo v sebi povzročitelja, ki ga lahko občasno izločajo v okolico in tako širijo. Pomembno je, da kljub zdravljenju ne moremo odpraviti povzročitelja pri vseh živalih, taka je na primer salmoneloza pri plazilcih! Zelo pomembna je navedba veterinarskih združenj, da so vrste in sevi Salmonella-e lahko začasno ali izmenično skrite v blatu plazilcev in ni možno zanesljivo dokazati, ali je katerikoli plazilec neokužen. Bakterijske kulture, vzete iz blata plazilcev ne pokažejo vseh patogenih nosilcev. Poskusi zdravljena plazilcev z antibiotiki, da bi odpravili salmonele iz njihovega prebavnega trakta se niso obnesli. Tako samo povečamo tveganje ustvarjanja rezistentnih sojev bakterij, ki lahko, če okužijo človeka, privedejo do komplikacij zdravljenja okuženih oseb. Poskusi , da bi vzgojili plazilce, ki niso okuženi "Salmonella- free", so se izkazali žal za neučinkovite. Šokanten je podatek na eni od svetovnih spletnih strani o želvah rdečevratkah in legvanih , da po svetu zaradi salmonelne okužbe od domačih živali umre letno nekaj deset otrok ! Plazilci torej vseeno niso ravno idealne hišne živali za »crkljanje« po rokah – rokovanje, še posebej ne za otroke! Osnovna higiena je običajno dovolj, da se okužba ne prenese, vendar je velika previdnost zelo na mestu. Še posebej previdne morajo biti naslednje kategorije ljudi : otroci pod 5 let; nosečnice; bolniki po operaciji; osebe z oslabljenim imunskih sistemom; bolniki, ki jemljejo določena zdravila, ki slabijo imunski sistem (kemoterapija, obsevanje, steroidi ipd… in starejši ali podhranjeni ljudje. Preventiva :
- umivanje rok z medicinskim milom najmanj 30 sekund po vsakem delu v terariju ali ob kontaktu z živaljo ( za vrsto razkužila kontaktiraj lokalnega veterinarja).
- človeška hrana ne sme biti v bližini terarija ali živali; ne uporabljaj kuhinjskega pribora za delo v terariju.
- redno razkužuj opremo in občasno celoten terarij, podlago in dekoracijo.
- nikoli živali ne poljubljamo.
Literatura:
1. Encyclopedia of Reptiles, Amphibians, and other Cold-Blooded Animals. Burton, Maurice. 1975. Octopus Books Ltd, PP 160-161.
2. "The Inland Bearded Dragon" , The Vivarium, Vol. 4, No. 5., Mar/Apr 1993.
3. "The Social Life of Bearded Dragons". Zoonooz, June/July, 1995. San Diego Zoo.
4. Philippe de Vosjoli & Robert Mailloux : 'The General Care and Maintenance of Bearded Dragons'. Advanced Vivarium Systems, Inc., 10728 Prospect Av, Suite G, Santee, California 92071 ( ISBN 1-882770404) .
5.Steve Grenard - 'The Bearded Dragon'. Howell Book House, 'An Owner's Guide to a Happy Healthy Pet' series. ISBN 1-58245-012-9 . [email protected]

© Bojan Dolenc

OPIS 2 - uporabnik Hasek

Bradate agame so pogosti kuščarji v ujetništvu. Po naravi so mirne in uživajo v pozornosti. Primerne so tudi za družine z majhnimi otroci. Živijo od 5 do 12 let. So dnevne živali in so vsejedi.

TERARIJ:

Minimalne mere za eno žival so 120 x 60 x 60 centimetrov. Terarij uredimo puščavsko. Potrebujejo svetlobo s polnim spektrom. Priporočljiva je žarnica UVA/UVB 8.0. Mladičkom za podlago namestimo časopisni papir ali papirnate brisačke, odraslim pa puščavski pesek za plazilce. Dodamo jim še kakšne kamne in korenine, da se lahko skrijejo ter posodo z vodo.

Velikost:

Zrastejo okoli 50 centimetrov.

Življenski prostor:

Izhajajo iz Avstralije, iz puščavskega predela.

Temperatura:

Terarij naj ima točko za sončenje, kjer naj bo temperatura do 40°C, drugje pa od 25 do 30°C. Nočna temperatura lahko pade do 20°C. Toplo točko naredimo z reflektorsko žarnico. Za ogrevanje ne uporabljajte grelnih kamnov.

Hrana:

Prehranjujejo se z insekti in zelenjavo. Od insektov lahko ponudimo čričke, mokarje, kobilice, ščurke... Od zelenjave jim ponudimo regrat, rukolo, zelenje od korenja in peteršilja, kreša, radič, naribane bučke... Zelenjava naj bo drobno sesekljana. Špinača ni primerna, ker otežuje absorbcijo kalcija, korenček pa vsebuje preveč vitamina A. Solata ni priporočljiva, ker vsebuje preveč vode in ni dovolj hranljiva. Lahko jim ponudimo tudi otroško hrano (Frutek). Jedo tudi sadje, vendar ne citrusov, ker dražijo črevesje in avokada, ki je strupen. Mladičem ponudimo hrano večkrat na dan, odraslim pa živo hrano dvakrat do trikrat tedensko, zelenjava pa naj bo na voljo ves dan. Plen ne sme biti večji od razdalje med očmi, drugače lahko pride do zadušitve. Živo hrano na vsake toliko posipamo z vitamini.

Nega:

Priporočljivo je tedensko kopanje v topli vodi. To pripomore k lažji levitvi.

Priporočljive spletne strani
http://www.beardeddragon.org/
http://www.anapsid.org/

 

OPIS 3 - Uporabnik Piter

Prelep kuščar, ki prihaja iz vroče Avstralske divjine, vse pogosteje, tudi pri nas osvaja srca vseh ljubiteljev eksotičnih živali. V naravi je vrsta zelo razširjena (centralna Avstralija), saj je na različno okolico tudi prilagodljiva. Živi v puščavskih ter pol-puščavskih predelih, poseljuje pa tudi suhe gozdove in pa savane. Bradata agama lahko v naravi živi na drevesu prav tako kot tudi na tleh, v grmovju ali skalovju.

Če se zanj odločimo se moramo zavedati da zahteva velik prostor, ter da bo z nami še naslednjih 15let. Za eno žival mora biti terarij velik vsaj 120x70x70 centimetrov, seveda pa tudi zanje velja da je večji terarij boljši. Priporočljivo je tudi, da jih imamo v toplih poletnih mesecih, čez dan, v zunanji ogradi. Občasno pa jim lahko pustimo, da prosto hodijo v sobi ali stanovanju. Če jim hočemo omogočiti pravilen razvoj, jim moramo nuditi tudi UVa ter UVb luč (priporočeno 8% UVb, ki jo menjamo vsakih 6 mesecev. S tem bodo agame pridobile zadostno količino vitamina D, ki je potreben za rast in razvoj. Če agama ne dobi dovolj vitamina D, je to lahko zanjo tudi usodno. Tudi temperatura je za njih zelo pomembna, saj jim tudi domača Avstralska pokrajina nudi od 30oC naprej, v terariju poskrbimo da bo povprečna dnevna temperatura malo pod 30oC, v grelnem kotičku pa se mora povzpeti do 40oC, ponoči pa je primerna kar sobna temperatura.

Izbira podlage za terarij bradate agame je stvar posameznika, izbira pa lahko med otroškim peskom za igro, ki je dober tudi za odlaganje jajc, pri samičkah, saj v sebi zadržuje ravno pravšnjo količino vlage. Prav tako dober je tudi pesek oziroma mivka, ki jo lahko kupimo posebej za plazilce. Za mladičke pa je najboljši kar časopisni papir, saj ga je lahko čistiti, bradata agama ga ne more zaužiti, prav tako pa se črički na njem ne morejo skriti. Nadrobljeno in narezano lubje ali sekance, kar pogosto priporočajo prodajalci, raje ne uporabljajmo, saj se lahko živa hrana v njem skrije, ter če ga bradata agama zaužije ga ne more preprosto izločit.

Bradate agame jedo rastlinsko hrano prav tako kot čričke, mokarje, kobilice, velike tropske mokarje, ščurke, ličinke vešč (wax worme), mišje goliče in miši. Mladič od 2-4 mesecev bo jedel približno 20% zelenjave in sadja, ter 80% žive hrane, odrasel primerek pa 70% zelenjave in sadja, ter 30% žive hrane. Za mladičke do 2 meseca starosti, pa je najbolje, da jim damo 2- krat ali 3-krat dnevno po 5 manjših čričkov, ki jih posipamo z dodatnim kalcijem, enkrat tedensko pa z multi-vitamini, ki so posebej za plazilce. Dandanes je na tržišču ogromno umetnih briketov za bradate agame, vendar je osnovna ter najpriporočljivejša hrana še vedno zgoraj našteta. Ne smemo pozabiti tudi na posodico z vodo, ki mora biti vedno sveža.

Enkrat tedensko kopanje naših agam, jih bo branilo pred dehidracijo, ter jim nudilo zadostno vlago, ki jim bo pomagala pri levitvi. V večjo posodo natočimo tople vode približno toliko, kot je visoka naša bradata agama, v vodo pa položimo tudi kakšen kamen ali korenino na katero lahko med kopanjem spleza. Normalno je tudi, da se med kopanjem za kakšno minuto cela potopi, saj le pije in kakršnekoli skrbi lastnikov glede tega, so odveč.

Spolno dozorijo med prvim in drugim letom življenja, odvisno je pa od pogojev v katerih živijo. V obdobju parjenja postane samec bolj pisanih barv, tudi karakter se mu lahko malo spremeni. Kot v naravi, tudi v ujetništvu postane malenkost bolj divji in teritorialen. Kakšen mesec po uspešni paritvi samica v pesek ali mivko izvali od 10 do 30 jajc, ki jih inkubiramo pri stalni temperaturi 29oC. Pri tej temperaturi bodo po dveh mesecih na svet pogledale prve agamice, če je pa temperatura nižja (nikoli manj kot 26oC), se lahko čas inkubacije tudi podvoji. Kakšno leto in pol po izvalitvi bodo mladički dosegli polno velikost, kar znaša 55cm za samčke in 45cm za samičke. Spol prepoznamo po analnih porah med zadnjimi nogami, ki jih samčki imajo, samičke pa komaj vidne, ter po repu, kar nad kloako. Na prvi sliki je samček, na drugi pa samička. Tretja slika pa prikazuje izleganje mladička.





Slika je iz http://www.beardeddragon.org

Pri bradatih agamah so se v zadnjih letih v ujetništvu pojavile različne barvne edicije (morphi), kot so:
- Lemon Head
- Sunburst
- Red Flame
- Hypo
- Sandfire
- Tiger
- Red
Desert
- Sandyellow
- Tangerine
- Yellow Red Desert
- Smoothies (prvič se je pojavil leta 2007)

Paziti je treba tudi na higieno, ki ni pomembna samo za zdravje vaše bradate agame, temveč tudi za vas in vaše zdravje, saj lahko ti plazilci prenašajo različne bolezni, kot je bakterija salmonela. Temu se boste izognili, če boste redno čistili iztrebke ter vsaj enkrat na tri mesece zamenjali podlago, ter sčistili dekoracijo. Iz istega razloga bradatih agam nikoli nesmemo poljubljati, ter si moramo po rokovanju umiti roke. Nosečnicam in dojenčkom je pa odsvetovan kakršenkoli stik z agamami (ter z drugimi kuščarji).

Slika primerno urejenega terarija:



Slika zadovoljne agame, ter lastnika:




Copyright Peter Janota