Bradata agama , Pogona vitticeps , LOVERIGE, 1934
Sistematika: red kuščarji - Squamata ; družina agame - Agamidae
Sinonimi: Amphibolurus vitticeps
Tuja imena: Central Bearded Dragon , Interior Bearded Dragon, Inland Bearded Dragon ; Bartagame (nemško)
Sorodne vrste: Pogona (Amphibolurus) barbata (sin.:barbatus), CUVIER, 1829 ; P. henrylawsoni ; P. microlepidota ; P. minima ; P. minor ; P. nullarbor
Domovina: centralna Avstralija.
Habitat: pol - puščavski predeli , savane in suhi gozdovi , zadržujejo se tako na tleh, kot na suhih drevesih ali grmih .
Spol: se loči, če odrasle živali pogledamo s spodnje strani. Samci imajo večjo glavo, širši repni koren, bolj obarvano brado, so tudi večji in bolj teritorialni in živahni, imajo razločne analne pore med zadnjimi nogami in 2 večje spolne izbokline pri anusu. Pri samicah tega ne opazimo. Pri mladih agamah lahko živali upognemo rep, da se na trebušni strani lažje opazuje spolne (hemipenisne) izbokline (hemipenal bulges): samčki imajo 2 izbokline, med njima je majhna razdalja; samice imajo samo 1 ali nobene. Vendar se lahko zgodi, da se kasneje iz živali, za katero smo mislili, da je samica, razvije samček.
Obnašanje: samci so teritorialni, zato je lahko v terariju le en samec z eno ali več samicami. Med seboj se sporazumevajo z "govorico telesa". Ob nevarnosti "napihnjejo brado". Zelo spreminjajo barvo glede na počutje, fizične in psihične pogoje v okolju.
Rokovanje: izjemno hvaležen kuščar za rokovanje, žival se neverjetno in popolnoma naveže na svojega skrbnika in se rada "crklja". ***
Življenska doba: v ujetništvu do 15 let
Hrana: omnivor = vsejed ; žuželke (je 70% insektivor) , majhni vretenčarji , sadje, zelenjava , cvetovi ipd.. S črički, murnčki, mokarji, madagaskarskimi ščurki jih hranimo enkrat dnevno, z zelenjavo, sadjem in cvetovi hranimo : novorojene mladičke z žuželkami 2-3x dnevno in tudi z zelenjavo vsak dan; mlade hranimo z žuželkami 2x dnevno, zjutraj obvezno najprej sadje in zelenjava; spolno zrele osebke hranimo z žuželkami 2-3 x tedensko, z zelenajvo in sadjem vsak dan .
Razmnoževanje: spolno dozorijo med 1. in 2. letom (samica naj ima minimalno težo 300 g); po približno mesecu dni po paritvi zgodaj poleti samička izvali 10 - 26 jajc (3 g težkih) v peščeno gnezdo; jajc ne pazijo ; 5 - 8 cm veliki kuščarčki se izvalijo čez 3 mesece pri povprečni T. 26°C (pri 26 °C traja razvoj jajc 148 do 154 dni, pri 29 - 30 °C med 61 do 72 dni ).
Posebnosti: ob uporabi rdeče infra svetlobe oslepijo ! Potrebujejo vsaj nekaj naravnega sonca ! Ta vrsta izjemno učinkovito regulira telesno temperaturo, zato prenese precejšnja nihanja .
Velikost: ca. 56 cm ; ca. 25 cm glava in trup; ca. 31 cm rep
Temperatura/brumacija: ponoči 20°C , podnevi do 40°C, pozimi mora prezimiti pri nižjih temperaturah. Zimski počitek je nujno potreben, če želimo kasneje žival razmnoževati. Če je žival kaj bolna ali presuha, pa niti ni priporočljivo, ker lahko oslabljen osebek pogine. 14 dni pred predvidenim znižanjem temperature je potrebno žival stradati, da izprazni črevo. Nujna je tudi vodna kopel. Zmanjša se čas osvetljevanja na 8 ur dnevno in zniža ali izklopi gretje (žarnice, talni kabli ipd...); nekaj časa še lahko svetijo samo UVB 5% svetilke. Čez čas se lahko izklopi tudi te in terarij se zagrne, da je bolj ali manj temno in relativno hladno; žival preživi ta čas v napol spečem stanju, vendar ne spi popolnoma , je samo manj aktivna in ješča. Kljub temu seveda žival izgubi nekaj teže, ker potrebuje energijo za delovanje osnovnih življenskih funkcij. Temperatura okolja v terariju čez dan naj bo med 20°C - največ 24°C, ponoči okoli 15°C, največ 18°C. Vseeno mora biti vedno prisotna voda v posodici za pitje. Drugi (evropski) avtorji priporočajo celo nižje temperature: terarij naj po njihovo stoji na hladnem, mirnem in temnem mestu, kjer so temperature med 12-18°C (nikoli pod 8°C). Po 2 - 3 mesecih (nekje 10 tednov) ali po potrebi glede na obnašanje živali ponovno postopno vklopimo žarnice in gretje in jih začnemo postopno pomalo hraniti. Sedaj so ponovno aktualne poletne polpuščavske temperature, čez dan med 33° - 40°C, ponoči okoli 20°C. Zimski počitek ("brumacija") stimulira delovanje spolnih celic in posebej samicam je potrebno dajati v tem obdobju dodaten kalcij in s kalcijem maksimalno bogato prehrano. Bradate agame, ki "napol spijo" ("napol hibernirajo)" v hladnem obdobju, živijo bistveno dalj časa, so tudi bolj zdrave in samo take živali se lahko normalno razmnožujejo. To je za kuščarja bolj naravno in zdravo, saj se telo in jetra očistijo odvečnih maščob in strupov ipd.. Vsi res pomembni strokovnjaki na področju teraristike zimsko spanje absolutno priporočajo. Kako zagotoviti ustrezne temperature, predvsem dovolj nizke nočne pozimi v ogrevanem stanovanju, je pa lahko velik problem. Vsekakor jih prezimujemo na bistveno višjih temperaturah, skoraj sobnih, kot mnoge druge vrste, ki potrebujejo bistveno nižje temperature (recimo naše evropske plazilce). V praksi najlažje tako, da prenesemo terarij v nek manjši neogrevan prostor (klet, rastlinjak ipd.), ki ga potem samo delno ogrevamo do ustreznih temperatur.
Ureditev: polpuščavski biotop terarij; pesek, suhe korenine, sukulenti, šotni mah, ogrevanje z terarijsko svetilko (se celo ohlajajo zakopani v podlago), terarijska polnospektralna UV svetilka (recimo Osram – Vitalux 300 W: za odrasle živali 3 x tedensko, za mladiče dnevno do 10 minut obsevanja), posode za hrano in posoda za svežo vodo (napajalnik). Bistvena in nujna je ustrezna ventilacija terarija! Poleg kvalitetne UV svetlobe se priporoča čimbolj pogosto sončenje bradatih agam zunaj, da dobijo naravno sončno svetlobo.
Velikost terarija: min. 120x60x80 cm

***= Zoonoz na plazilcih in dvoživkah obstaja veliko, možne so okužbe z virusi, predvsem pa bakterijami, poleg atipične tuberkuloze Mycobacterium spp. še Salmonella in številne druge vrste anaerobnih in aerobnih patogenih bakterij. Pri salmonelozi se srečujemo s pojavom klicenoscev in izločevalcev klic. To pomeni, da navidezno zdravi osebki nosijo v sebi povzročitelja, ki ga lahko občasno izločajo v okolico in tako širijo. Pomembno je, da kljub zdravljenju ne moremo odpraviti povzročitelja pri vseh živalih, taka je na primer salmoneloza pri plazilcih! Zelo pomembna je navedba veterinarskih združenj, da so vrste in sevi Salmonella-e lahko začasno ali izmenično skrite v blatu plazilcev in ni možno zanesljivo dokazati, ali je katerikoli plazilec neokužen. Bakterijske kulture, vzete iz blata plazilcev ne pokažejo vseh patogenih nosilcev. Poskusi zdravljena plazilcev z antibiotiki, da bi odpravili salmonele iz njihovega prebavnega trakta se niso obnesli. Tako samo povečamo tveganje ustvarjanja rezistentnih sojev bakterij, ki lahko, če okužijo človeka, privedejo do komplikacij zdravljenja okuženih oseb. Poskusi , da bi vzgojili plazilce, ki niso okuženi "Salmonella- free", so se izkazali žal za neučinkovite. Šokanten je podatek na eni od svetovnih spletnih strani o želvah rdečevratkah in legvanih , da po svetu zaradi salmonelne okužbe od domačih živali umre letno nekaj deset otrok ! Plazilci torej vseeno niso ravno idealne hišne živali za »crkljanje« po rokah – rokovanje, še posebej ne za otroke! Osnovna higiena je običajno dovolj, da se okužba ne prenese, vendar je velika previdnost zelo na mestu. Še posebej previdne morajo biti naslednje kategorije ljudi : otroci pod 5 let; nosečnice; bolniki po operaciji; osebe z oslabljenim imunskih sistemom; bolniki, ki jemljejo določena zdravila, ki slabijo imunski sistem (kemoterapija, obsevanje, steroidi ipd… in starejši ali podhranjeni ljudje. Preventiva :
- umivanje rok z medicinskim milom najmanj 30 sekund po vsakem delu v terariju ali ob kontaktu z živaljo ( za vrsto razkužila kontaktiraj lokalnega veterinarja).
- človeška hrana ne sme biti v bližini terarija ali živali; ne uporabljaj kuhinjskega pribora za delo v terariju.
- redno razkužuj opremo in občasno celoten terarij, podlago in dekoracijo.
- nikoli živali ne poljubljamo.
Literatura:
1. Encyclopedia of Reptiles, Amphibians, and other Cold-Blooded Animals. Burton, Maurice. 1975. Octopus Books Ltd, PP 160-161.
2. "The Inland Bearded Dragon" , The Vivarium, Vol. 4, No. 5., Mar/Apr 1993.
3. "The Social Life of Bearded Dragons". Zoonooz, June/July, 1995. San Diego Zoo.
4. Philippe de Vosjoli & Robert Mailloux : 'The General Care and Maintenance of Bearded Dragons'. Advanced Vivarium Systems, Inc., 10728 Prospect Av, Suite G, Santee, California 92071 ( ISBN 1-882770404) .
5.Steve Grenard - 'The Bearded Dragon'. Howell Book House, 'An Owner's Guide to a Happy Healthy Pet' series. ISBN 1-58245-012-9 . [email protected]

© Bojan Dolenc