Čeprav je to precej majhna vrsta legvanov, potrebujejo večji terarij, saj so zelo aktivni.
So zelo hvaležna vrsta, čim so zagotovljene njihove osnovne potrebe.
Po karakterju so zelo aktivni, radovedni, pa tudi trmasti. Enostavno ljubijo sonce in toploto in so znani po tem, da lahko tečejo po zadnjih nogah.

Zrastejo od 25 do 35 centimetrov in imajo življensko dobo 10 do 13 let.

Svoje ime so dobili po značilni 'ogrlici' ki jo imajo na vratu.

Izvirajo iz suhih in goratih predelov ZDA in Mehike
Obstaja 9 podvrst, ki se ločijo po izvoru in barvi.

Vrste rodu Crotaphytus:

Crotaphytus antiquus - Mehika
Crotaphytus bicinctores - zahod ZDA
Crotaphytus collaris - širše območje ZDA in Mehike
Crotaphytus dickersonae - Kalifornija, Mehika
Crotaphytus grismeri - Mehika
Crotaphytus insularis - Kalifornija, Mehika
Crotaphytus nebrius - zahodna Mehika
Crotaphytus reticulatus - jug ZDA
Crotaphytus vestigium - Mehika




GOJENJE V TERARIJU

Kot pri precej ostalih vrstah, tudi tu ni priporočljivo imeti v terariju skupaj več samcev. Lahko pa je ob enem samcu več samic.

Terarij
Terarij naj bo prostoren. Dimenzije 130x50x50 predstavljajo nekakšno spodnjo mejo za enega ali dva kuščarja.
V terariju je zelo pomembna razgibanost. Kuščarji se morajo imeti kje gibati, skakati in plezati. Zato je v terariju dobrodošlih čim več kamnov in korenin. Paziti pa je treba, da terarij ni preveč napolnjen in kuščarju ostane dovolj prostora za svoje aktivnosti.



To pa je primer večjega terarija (250x60x60) v katerem biva 10 kuščarjev:



Podlaga
Podlaga v terariju naj bo pesek. Sam uporabljam akvarijski pesek debeline 4-8mm. Brez problemov sem tako kot drugi gojitelji uporabljal tudi mivko, lahko pa se uporabi tudi kalcijev pesek, ki ga kuščarji lahko tudi jejo.

Dekoracija
Dekoracija naj ima poleg lepega videza tudi uporabno vrednost. Skale in korenine v terariju naj bodo postavljene tako, da bodo blizu luči, kjer se bodo podnevi kuščarji lahko sončili, ponoči pa si lahko poiskali varen prostor za spanje.
Pri sestavljanju terarija je potrebna previdnost, saj ta vrsta kuščarjev zelo rada koplje in je treba preprečiti podiranje večjih kamnov.

Svetloba
Za osvetlitev terarija jaz uporabljam Exo-terrino neonko Repti Glo 8.0 z visoko močjo oddajanja UV žarkov, ki jih živali nujno potrebujejo za sintezo D3 vitamina. Za ustvarjanje višjih temperatur pa imam 100W žarnico Sun Glo Tight Beam.
V terariju je potrebno poskrbeti, da kuščarji pridejo vsaj 30cm pod luč.
V poletnih mesecih, naj bo terarij z neonko osvetljen 14ur na dan, grelna žarnica pa naj se prižge par ur kasneje kot neonka in naj se tudi prej ugasne.
Jaz uporabljam elektronske timerje, ki so še posebej v pomoč spomladi in jeseni, ko je potrebno fotoperiodo daljšati oz. krajšati.

Temperatura
Ti legvančki ljubijo vroče podnebje. To pomeni, da jim moramo v poletnih mesecih zagotoviti ustrezne temperature.
Toplejši del terarija naj ima 35 - 40 stopinj. Neposredno pod grelno žarnico lahko temperatura zraste tudi do 45 ali celo do 50 stopinj. Nujno pa naj bo en del terarija hladnejši - nekje 28 stopinj.
Ponoči lahko temperatura pade pod 20 stopinj, tudi do 15.

Voda
Posodica s svežo vodo je obvezna, čeprav bodo kuščarji vodo pili zelo malo (skoraj nič). Ampak z rednim hranjenjem bodo potrebno vlago dobili iz plena.

Naj še omenim, da čistoča terarija prispeva k preprečevanju nepotrebnih bolezni in lepšemu videzu terarija. Zato je potrebno iztrebke redno pobirati iz terarija.

Hranjenje
V naravi ogrličasti legvani jejo razne vrste insektov, manjče kuščarice, glodalce in občasno sadje.
Najprimernejša hrana za kuščarje v ujetništvu so črički, kobilice, mokarji,... Veliki mokarji - Zophobas morio so primerni kot občasna hrana, z njimi lahko poredimo kuščarje kadar je to potrebno. Mali mokarji - Tenebrio molitor pa naj bodo le izhod v sili, kadar nimamo na voljo druge hrane.
Hraniti jih je potrebno vsak drugi do tretji dan, hrano pa je potrebno posipati z ustreznimi vitaminskimi dodatki, ki vsebujejo vitamin D, pa tudi druge vitamine.
Občasno lahko kuščarjem ponudimo tudi sadje - jabolko, banano, korenje.


Hibernacija
Ogrličasti legvani izvirajo iz krajev, kjer lahko temperature pozimi dosežejo tudi -40stopinj. Zato jim moramo ustrezno prezimovanje zagotoviti tudi v ujetništvu. V naravi kuščarji hibernirajo tudi do 5 mesecev, v ujetništvu pa je 2 do 3 mesece dovolj.
S pripravami na hiberniranje začnemo nekje 2 meseca pred samo hibernacijo s tem, da počasi začnemo 'krajšati dan' in nižati temperaturo. V roku dveh mesecev naj se fotoperioda enakomerno skrajša iz 14 na 4 ure dnevno, temperaturo pa nižamo z uporabo grelnih žarnic z nižjo vatažo.
V teh dveh mesecih moramo biti pozorni na zdravje kuščarjev in to, da so dovolj hranjeni.
Eden in pol do dva tedna pred hibernacijo popolnoma prenehamo s hranjenjem. V terariju naj bo temperatura še dovolj visoka da bodo kuščarji do konca prebavili kar so pojedli in tako hibernirali s praznim želodcem. Če bi kuščar jedel nedolgo pred hibernacijo, bi mu lahko neprebavljena hrana začela gniti.
Zadnja dva dni pred hibernacijo do konca ugasnemo ogrevanje in osvetljavo in imamo kuščarje samo na sobni temperaturi. Poiskali si bodo primeren prostor in začeli s spanjem. Takrat jih prestavimo v manjšo posodo (30x30 za enega kuščarja) z nekaj luknjami za zračenje in jih prestavimo v prostor z ustrezno temperaturo. Posoda naj bo temna, temperatura v prostoru pa ne sme biti nižja od 5 stopinj in ne višja od 10 stopinj.
Tako kuščarje pustimo 2 do 3 mesece.
Po tem čacu v obratni smeri ponovimo prejšnji postopek. Posodo s kuščarji par dni pustimo v prostoru, kjer je temperatura okoli 15 stopinj. Čim opazimo da kuščarji postajajo aktivni, jih prestavimo v terarij. Nekaj dni naj bodo še na sobni temperaturi, neonska luč pa naj gori 4 ure na dan.
Nato počasi začnemo višati temperaturo in podaljševati dan. Po dveh tednih naj bo v terariju vsaj 25 stopinj, da se kuščarji pošteno zbudijo.
Hraniti se jih začne počasi, z manjšimi obroki naenkrat.
Priporočljivo jim je tudi ponujati vodo s pipeto, saj jih hiberniranje precej dehidrira.
V roku kakšnega meseca in pol naj bo dan spet dolg 14 ur. V tretjem mesecu pa naj bodu tudi temperature že visoke.

Parjenje
Nekaj tednov po hiberniranju, bo samica dobila paritvene barve. To so oranžno-rdeče lise na vratu.

Samec bo svoje zanimanje za samico pokazal z nihanjem glave.
Običajno sledi parjenje in čez 22 do 24 dni samica izleže jajca. Pred tem veliko koplje po terariju, ob straneh, nad zadnjimi nogami pa se ji vidijo izbokline od jajc.
Ko jajca izleže, jih vzamemo iz terarija in jih damo v inkubator. Temperatura naj bo med 28 in 31 stopinjami. Mladičkji se izležejo po 40 do 60 dneh. Samička na leto izleže 3 do 4 legla.

Mlade legvančke imamo v terarijih, kjer za podlago uporabljamo papirnate brisačke. Manjšo hrano jim začnemo ponujati nekje po 10 dneh.

Priporočila:
Halsbandleguaan.nl
Crotaphytus.de