NA LOV ZA PREHRANO

Le približno polovica pajkov prede pajčevine, v katere lovijo plen. Nekateri pajki presenetijo plen z zahrbtnim napadom. Pri tem so zlasti spretni pajki rakovičarji. Drugi, na primer zaklopničarji, nastavijo pasti in prežijo na žrtev. Veliko pajkov, na primer skakači, je gibčnih in hitrih lovcev, ki plen zasledujejo. Pajki navadno niso preveč izbirčni jedci. Prehranjujejo se predvsem s kobilicami, hrošči, mravljami in čebelami. Nekateri jedo celo ribe, večji tudi miši in ptiče. Veliko pajkov je druge pajke.

Drobni skakači so ena najbolj nenavadnih pajčjih družin. So živih, bleščečih barv kakor pav, imajo velike zvezdave oči kakor mačke in skačejo kakor opice. Uvrščamo jih v družino Salticidae, kjer je kakih 4000 vrst. Večina živi v toplejših krajih. Večina skakačev ves čas stika za plenom, pogleda v vsak kotiček in se bliskovito požene za plenom, ki ga opazi. Vidijo v barvah in sprejemajo jasno sliko plena. Nanj prežijo kakor mačka na miš, saj se tudi oni pred končnim skokom prihulijo. V človeka, ki jih opazuje, obrnejo drobno glavo in se zazrejo vanj.

Nekateri pajki ne hodijo na lov. Raje čepijo v podzemnih rovih, obloženih s pajčevino, ali v pajčevinastih ceveh. Ob nitih okoli vhoda v rov se spotaknejo mimoidoče žuželke in druge živalce. Ko pajek v rovu začuti, da so se niti zategnile, švigne vem in zgrabi žrtev, preden ta pobegne. Med potrpežljivimi prežečimi pajki so zaklopničarji, s katerimi med kopanjem odmikajo zemljo. Rovi varujejo pajke tudi pred vremenom in plenilci.

Skoraj vsi pajki uporabljajo strup. Z njim se branijo in ubijajo ali ohromijo žrtev. Edino pajki iz družine Uloboridae nimajo žlez strupnic. Pajek vbrizga strup v žrtev skozi končni bodalasti členek helicer. Pri pajkih poznamo dve vrsti strupa, ki pri ljudeh povzroča hude težave. Najnevarnejši pajki, na primer vdove (Lactrodectus), izločajo živčni strup, ki hitro ohromijo žrtev. Druga vrsta strupa deluje počasneje, uničuje tkivo ter povzroča razjede in odmiranje. Izločajo ga na primer pajki po rodu Loxosceles. Pajki uporabljajo strup za pobijanje manjših živali. Le kakih 30 vrst pajkov je nevarnih ljudem.

Pajkove helicere so dvočlenske. Tik pred usti iz glavoprsja izrašča bazalni členek (paturon). Nanj se navezuje oster bodalast končni členek helicere (strupnik), ki je podoben ukrivljeni, votli igli. Strupnike lahko uporabljajo za kopanje rovov in prenašanje jajčec, toda njihova glavna naloga je obramba in vbrizgavanje strupa. Čeprav strupniki niso dolgi, so zaradi strupa zelo močno orožje. Ko pajek ujame plen, ga s helicerami, predipalpi in prebavnimi sokovi spremeni v mehko kašo. Pajkova usta so namreč premajhna za trdo hrano. Nato tekočo hrano posesa s sesalnim želodcem v srednje črevo. Sit pajek je bolj debel, ker se mu zadek napne.