PAJKI PLETEJO GENIALNO?
 
Pod mikroskopom je podobna pošasti: videti je osem nog in osem črno žarečih oči. Usta prebadajo ostri kremplji. V vsakem tiči vrečica, polna strupa.
»Ob tem prizoru človeka mrzlo spreleti po hrbtu,« meni Fritz Vollrath. Kljub temu jo pogumno zagrabi. Kajti ta 53-letnik je raziskovalec pajkov in kobacajočo žival mora »pomolsti.« Najprej noge ukroti z majhno iglo in ji prek zadnjega dela povezne mrežo proti komarjem. Nato Vollrath vdane nitko preje na tuljavo elektromotorja in ga vključi. »Šele po kilometru dolžine niti pajku zmanjka soka,« pojasnjuje nemški profesor, ki gostuje na oddelku za zoologijo na britanskem Oxfordu.
Navito na majhen motek tako dobi Vollrath snov, iz katere so stkane sanje raziskovalcev materialov: pajkova svila je trša od jekla, tehta bistveno manj od vsake sintetične preje in vrh vsega izhaja iz bioreaktorja z brezmadežno ekološko bilanco: pajki potrebujejo za izdelavo svojih gracilnih pasti za plen le minimum energije in niti ene same kaplje bencina.
»Do zdaj človek ni mogel izdelati skoraj ničesar po vzoru narave,« pravi Vollrath. To je dolgo časa veljalo tudi za pajkovo nit. Znanstveniki so sicer poznali kemično sestavo čudežne snovi in tudi gene, ki vsebujejo načrt, po katerem se aminokisline in proteini povežejo v pajkovo nit. A šele Vollrathu in njegovemu britanskemu kolegu, raziskovalcu Davidu Knightu, je uspelo opisati součinkovanje kemičnih in mehanskih sil v predilni žlezi, brez katerega mehanizem ne bi mogel delovati.
Do enakomerne porazdelitve molekulskih verig v notranjosti pajkove niti, »ki so nagubane kot pri harmoniki«, pojasnjuje Vollrath, pride zaradi izrednih fizikalnih lastnosti. Ta elastična oblika nastane šele v izvodilu pajkove žleze, tik preden sluzasti izloček pride iz telesa. Za to je odgovorna višja koncentracija kislin ob izhodu: ta prekine nekatere povezave atomov, tako da se prej brezupno zapletene verige molekul lahko razvozlajo. Pri iztiskanju nastane značilna gubasta struktura. »Glede na stopnjo kisline lahko pajek variira elastičnost niti,« pojasnjuje Vollrath.
Za ta inteligentni predilni sistem se je vnelo svetovno tekmovanje kemijskih koncernov: s sintetično prejo, spleteno po pajčje in zato izjemno odporno proti trganju, naj bi postali neprebojni jopiči in stene oklepnikov še bolj robustni. V medicini je pajkova mreža primerna kot naravna obveza za tiste, ki so alergični na obliže. Uporabo naravnih materialov iz preje si je mogoče zamisliti tudi v letalskih krilih ali delih karoserije. »Trg bi bil velikanski,« je navdušen Vollrath.
Do zdaj so se raziskovalci pretežno osredotočali na to, da bi pajkovo nit posnemali do molekule natančno. Poleg tega so kanadski raziskovalci izolirali za to odgovorni gen in ga vgradili v celice mlečne žleze koz: v prihodnosti naj bi koze v svojem mleku izločale pajkovo beljakovino. Kemijski koncern Du Pont dela poskuse z bakterijami in kvasom, v katerega celicah naj bi dozorel pajkov izloček.
Na inštitutu za rastlinsko genetiko in raziskovanje kulturnih rastlin v Gaterslebnu, južno od Magdeburga, je skupina raziskovalcem pod vodstvom Uda Conrada v sadike tobaka vtihotapila pajkov gen. »To je ekološko enkraten, skoraj neizčrpen vir,« se veselijo genetiki.
Pajkova beljakovina, ki so jo izdelale rastline, se je v poskusih izkazala za izjemno robustno: s kislinami in vročino so vzhodnonemški genski raziskovalci lahko estrahirali snov, ne da bi uničili njeno molekularno sestavo. Te dni se začenjajo prvi poskusi, da bi beljakovine spredli v nitke.
Arahnolog Vollrath, ki se s svojimi raziskovalnimi rezultati že ponuja investitorjem, ima te začetke za kratkovidne. »Primerljive niti dobimo le, če kopiramo tako snov kot izdelovalni mehanizem,« je prepričan. Zato bo njegova raziskovalna skupina zgradila biočip, ki bo enak predilni žlezi. Tako bi lahko umetno izdelano pajkovo nit računalnikom lahko poljubno usmerjali.
V petih letih namerava Vollrath izdelati predilno tehniko, ki so jo pajki iznašli pred okroglo 400 milijoni leti, med evolucijo pa ves ta čas še naprej izpopolnjevali. »Vsak izmed 800 mladičev v kokonu je nov razvojni laboratorij narave,« zavistno pojasnjuje Vollrath. »Pri nas bo uspeh odvisen od tega, koliko investicijskega kapitala nam bo uspelo dobiti.«
Copyright: Der Spiegel, Hamburg; http://www.delo.si