Prvi ptiči so najverjetneje bili štirikrilni jadralci, ki so se šele kasneje razvili v izpopolnjene letalce z mahajočimi krili, lahkim okostjem in dvema kriloma, kot jih poznamo danes.
Popolnoma nov pogled o evoluciji letenja je omogočila študija vrste Archaeopteryx, najbolj znanega fosila davnega ptiča, ki je razkrila, da je vrsta na hrbtu, krilih in nogah imela izredno dolgo perje.
Že dalj časa kroži anekdota, da je na njihovih zadnjih tacah mogoče opaziti sledi perja. Sedaj se je ta anekdota s pomočjo natančnih analiz najdenih fosilov izkazala za pravilno.
Zoolog Per Christiansen z Univerze Kopenhagen, Danska, in paleontolog Niels Bonde z Inštituta za geologijo v Kopenhagnu sta dokazala, da je vrsta Archaeopteryx imela perje vzdolž vratu in okoli nog. Perje je bilo izredno moderno, precej podobno perju današnjih ptic. Sicer pa raziskovalca menita, da je bilo perje, ki je merilo le okoli 3,5 centimetra , prekratko, da bi vrsta lahko letela, vendar sta prepričana, da gre za ostanke zadnjih kril, ki so jih uporabljali predniki vrste Archaeopteryx.
Prvi primerek vrste Archaeopteryx so odkrili že pred 140 leti. Sedaj je skrbno shranjen v muzeju Humboldt v nemškem Berlinu. |
