GALAPAŠKA VELIKANKA
 

Vrsta: GALAPAŠKA VELIKANKA
Lastnosti:

Aldabra, Sejšeli in Galapagos so otoki na katerih so te velikanke preživele. Želve, ki so v ujetništvu in živalskih vrtovih izvirajo skoraj izključno iz otoka Aldabra. Živali na otokih Mahe, Praslin, Fregate, Courieuse in Moyenne so bile v zadnjih letih prinesene iz otoka Aldabra. Danes je ta otok dom približno 200 000 želvam velikankam.

Pred nekaj milijoni let naj bi živele želve po vsej Zemlji. Kot krokodili so preživele izumrtje velikih prazgodovinskih plazilcev, vendar svojega obstoja niso uspele ohraniti v Afriki, Evropi in Aziji. Njihovo zadnje veliko območje poselitve je bil Madagaskar, od koder so jih izbrisali prišleki iz Azije in Afrike. Torej se je zgodilo, da galapaške velikanke najdemo samo še na nekaterih neposeljenih izoliranih otokih.

V zgodovini so želve predstavljale hrano prišlekom. Mornarji, na poti v Indijo so jih pogosto vzeli na ladjo tudi do petdeset in več, kot živo zalogo hrane. Želve so zlahka ujeli, pa tudi pobegniti niso morale, saj so ležale na hrbtu. Niti skrbeti jim ni bilo treba za njih saj so lahko več tednov preživele brez hrane in vode.

Ljudje, ki si orjaške želve želijo ogledati v njihovem naravnem okolju, jih lahko vidijo le na otoku Aldabra. Dostop do tega otoka je izjemno težak, in le zato so te živali preživele tam do danes. Tam nimajo naravnih sovražnikov, razen žgočega sonca in majhne količine hrane. Želve se hranijo z 22 različnimi vrstami trav, 8 od tega je lokalnih rastlin. Ker ekosistem na tem otoku ni bil pod nikakršnimi zunanjimi vplivi tisoče let, se je vzpostavilo ravnovesje med hrano in želvami. Kjer je manjša populacija želv, živali ležejo večja jajca, katera imajo boljše možnosti za razvoj. Sezona razmnoževanje je v mesecih od februarja do maja. Jajca pa želve izležejo med suho sezono od junija do septembra. Želvice se izležejo nekje od oktobra do decembra.

Želve so hladnokrvne živali, zato so zelo občutljive na nihanje temperature. Ponoči spijo, hranijo pa se zgodaj zjutraj in popoldan. V vročini ostanejo v senci. Mnoge želve poginejo zaradi vročine, če si pravočasno ne najdejo sence.