GRAPTEMYS PSEUDOGEOGRAPHICA KOHNII - MISSISSIPPIJSKA ZEMLJEVIDOVKA

Vrsta: GRAPTEMYS PSEUDOGEOGRAPHICA KOHNII
Lastnosti: Zemljevidarice spadajo v družino sklednic, rod Graptemys pa obsega več kot 10 vrst želv, ki žive predvsem v vodi. Želva je razpoznavna po rjavem zgornjem delu, katerega dopolnjujejo črne lise. Hrbtne plošče, so pri nekaterih vrstah iz tega rodu zelo zobate in so gledane s strani podobne žaginim listom. Plastron je enobarvno rumen, poslikan s koncentričnimi črnimi vzorci in ravno oblikovan. Koža je temno siva do črna, popisana z dolgimi, bledo rumenimi črtami. Za očesom imajo želve izrazito rumeno črto v obliki črke V. Oko je rahle roza barve in lepo okrasi dokaj monotono, varovalno barvo želve.
Velikost: Samice zrastejo do 28 cm in so precej večje od samčkov, ki ponavadi ne presežejo 18 cm dolžine
Razširjenost: Območje, ki ga naseljuje želva zemljevidarica je predvsem južni del ZDA, kjer jo najdemo v porečju rek Mississippi in Missouri. Naseljuje počasi tekoče z vegetacijo zarasle reke in obrežja.
Oskrba: Potrebuje čim večji aquaterarij, saj je zelo živa in rada raziskuje. Če imamo dno pokrito z drobnim akvarijskim peskom ga rada razbrskava in išče zasuto hrano. Velik del dneva lenari na kopnem, kjer se sonči in greje, zato namestimo žarnico nad kopenski del. Dnevna temperatura vode in zraka naj se giblje med 24-28 stopinj, nočna pa je lahko nižja od 20-24 stopinj. Želva ob primerni prehrani raste dokaj hitro in poleti je zanjo najprimernejši primerno ograjen vrtni ribnik s stoječo ali počasi tekočo vodo in kopnim delom po katerem se večkrat sprehodi v iskanju hrane. Z leti postanejo do oskrbnika zelo zaupljive, kadar pa se prestrašijo se lahko celo za cel dan umaknejo na dno ribnika.
Hranjenje:

Želve te vrste so vsejedke in jim tekne tako rastlinska hrana kot hrana živalskega izvora, zato ne priporočam zasaditve vodnih rastlin v prostor kamor bomo žival naselili. Tudi pri hranjenju naj bo njihov jedilnik čim bolj pester. Hranimo jo z vodnimi rakci, ribami, koščki mesa, ki ni mastno ali žilavo ter tovarniškimi pripravki za hranjenje vodnih želv, zunaj v ribniku pa živali ujamejo tudi marsikaterega polža, deževnika ali žuželko. Plavajoč listič regrata, deteljice ali solate včasih zelo hitro izgine z gladine ribnika. Vodne želve se hranijo le v vodi, saj le tako lahko pogoltnejo hrano. Tako se z nabrano hrano na kopnem urno napote v vodo.

Copyright: Roman Hudmal