MACROCLEMYS TEMMINCKI - JASTREBJA ŽELVA



Vrsta: MACROCLEMYS TEMMINCKI
Lastnosti: Spada v družino želv hlastavk. Je počasna žival, aktivna predvsem ponoči. Temen zg. del oklepa je rjav, siv do črn, z nazobčanimi tremi vrstami štrlečih odebelitev roženih plošč. Plastron je dokaj majhen, umazano rumen do siv. Velika glava se konča s strašnim kljukastim kljunom in močno čeljustjo. Okončine so masivne zato jih želva ne more upotegniti pod oklep, rep je zelo dolg. Njena tehnika ulova hrane je znani roza črviček-izrastek v želvinih ustih, ki privabi ribe v plenilsko žrelo. Ko preži v zasedi, pokrita z algami in usedlinami, se popolnoma sklada z okoljem in je povsem neopazna. Pazite se njenega ugriza!
Velikost: Največja sladkovodna vrsta želve na svetu, ki lahko zraste preko 70cm in se približa teži 100kg. Samci dosežejo večjo velikost kot samičke.
Razširjenost: Najdemo jo na jugovzhodu ZDA (od vzhodnega dela države Texas proti vzhodu), predvsem reka Misisipi in njeni pritoki. Ugajajo ji globoke reke, jezera in močvirja.
Oskrba: V ujetništvu je to želvo težko zadrževati, saj ji s težavo vzdržujemo pogoje, ko enkrat doseže večjo velikost in težo. Potrebuje velik akvaterarij, čeprav je počasna, slaba plavalka, pa tudi njene potrebe po kopnem so minimalne. Večino časa preživi namreč potopljena na dnu prikrita med akvarijsko podlago. Ko enkrat postane večja je najprimernejši vrtni ribnik, seveda brez rib, dvoživk, račk …, ki bi se hitro znašli na jedilniku hlastavke. Želva doseže visoko starost.
Hranjenje:

Ta želva je vsejedka. Požre skoraj vse kar lahko pogoltne. Prehranjuje se z ribami, kačami, drugimi vrstami želv, školjkami, žabami, rastlinami, včasih tudi sadjem, ostanki mrtvih živali….V ujetništvu ji ponudimo še črve, koščke mesa in manjše ribe, koščke sadja ali solatni listič ter tovarniške pripravke za vodne želve.

Prezimovanje: Želvi prezimimo. V naravi prezimi zakopana v blatnem dnu.
Copyright: Roman Hudmal
Gregor Lipovšek