Med strupenjačami je najpogostejši in največji modras (Vipera ammodytes), ki ga zlahka prepoznamo po značilnem rožičku na koncu gobca. V dolžino lahko doseže do 1 m. Nekoliko manjši, do 80 cm dolg, je laški gad (Vipera aspis). V Sloveniji je skoraj sedemdeset let veljal za izumrlo vrsto, nedavno pa smo ga ponovno zasledili na prisojnih pobočjih Breginjskega kota. Gad (Vipera berus), ki je najmanjši med strupenjačami (v dolžino doseže do 70 cm), živi večinoma v gorah, v nižinah je zelo redek na hladnejših in vlažnih mestih.
Naše strupenjače od daleč lahko prepoznamo po čokatem telesu in zelo kratkem repu, večinoma pa tudi po značilnem cickcak vzorcu na hrbtu. Vendar je ta lahko pri nekaterih osebkih gada in pri laškem gadu nepovezan in tvori prečne proge, pri obeh vrstah pa so pogosti tudi popolnoma črni primerki brez vzorca.
Pogled od blizu nam razkrije, da imajo strupenjače navpično zoženo zenico, ki jim omogoča, da so lahko dejavne tudi  v mraku in ponoči, ko love manjše glodavce. Takšno zenico pa ima tudi črnostrel ali mačjeoka kača (Telescopus fallax), ki sodi med polstrupene kače . Strupnik ima nameščen globoko zadaj v ustni votlini in zato človeku ni nevaren. V Sloveniji živi le na Primorskem, kjer je izjemno redek. Hrani se predvsem s kuščaricami, glodavci in manjšimi kačami. Preostale vrste naših kač nimajo strupnikov in človeku prav tako niso nevarne, vendar vrste, ki plena prej ne ubijejo, iz preoblikovane žleze slinavke izločajo strup, ki po drobnih kanalčkih v nebu teče v ustno votlino. Njegova glavna naloga je, da plen omami in s tem omogoči lažje požiranje, pomaga pa tudi pri prebavi. 
Popolnoma brez strupa sta le navadni in progasti gož . Podobno kot udavi in pitoni plen najprej ovijeta in zadušita, šele nato se lotita požiranja. Progasti gož (Elaphe quatuorlineata) v takšnem položaju sicer grozeče sika, a skoraj nikoli ne uporabi zob. S svojim mogočnim videzom največje evropske kače (v dolžino doseže tudi do 2,5 m) se mu na ta način marsikdaj uspe rešiti. V Sloveniji smo ga v zadnjem času zasledili le na Steni pri Dragonji.

Podobnost z gadom najpogosteje z življenjem plača smokulja (Coronella austriaca), razmeroma majhna in počasna kača. Na strupenjače ne spominja le po temnem vzorcu na hrbtu in glavi, temveč tudi po načinu razmnoževanja. Večina kač namreč položi oplojena jajca pod kupe gnijočega listja ali razpoke v skalah, kjer jih prepusti na milost in nemilost materi Naravi. Naše strupenjače in smokulja pa polegajo žive mladiče. Oplojena jajca ostanejo v telesu samice, vse dokler se mladiči ne izležejo. Tako lahko samica med razvojem zarodkov s sončenjem aktivno poskrbi za primerno toploto, nujno za njihov razvoj. Tak način razmnoževanja, imenovan ovoviviparija, omogoča nekaterim plazilcem obstoj tudi v hladnejših okoljih s kratkim poletjem.
Ob mlakah, ribnikih in rekah po vsej Sloveniji pogosto naletimo na belouško (Natrix natrix) ali kobranko (Natrix tessellata). Prva se prehranjuje predvsem z dvoživkami in njihovimi ličinkami, paglavci, druga lovi skoraj izključno ribe. Kadar ne moreta ubežati, se obe vrsti branita z glasnim sikanjem in napihovanjem ali pa hlinita smrt. Če ju primemo, nas poškropita z izjemno smrdečim izločkom kloake, a nikoli ne grizeta. Na posebno primerna mesta za razvoj jajc pogosto po več samic belouške odloži svoje leglo, ki šteje od 30 do 50 jajc. Ljudje nanje pogosto naletijo v kupih gnoja, kjer se neredko razvija nekaj sto, izjemoma celo nekaj tisoč jajc.
Le na Primorskem živita črnica (Coluber viridiflavus) in belica (Coluber gemonensis). Prva je tu najpogostejša kača, druga je izjemno redka.

SO KAČE RES MRZLE IN SLUZASTE?
Kače so živali z nestalno telesno temperaturo. Kadar temperatura okolja pade, se njihovi življenjski procesi upočasnijo in takrat so tudi na otip hladne. Da lahko postanejo dejavne, telo ogrejejo s sončenjem. V nasprotju z dvoživkami, ki imajo vlažno in sluzasto kožo, je telo kač pokrito z roženimi luskami brez sluznih žlez in je zato na otip gladko in suho.
 
KAKO PREPOZNAMO STRUPENJAČO
Strupena:
 kratko, večinoma manj kot 80 cm dolgo in čokato telo, kratek rep, pokončno zožena zenica, glava pokrita z majhnimi luskami, vmes so največ tri večje, med očesom in nadustnimi ploščicami ena ali dve vrsti manjših lusk, pri modrasu rdeč rep  in rožiček na koncu gobca
Nestrupena:
vitko telo, pri odrasli živali dolgo več kot 1 m, dolg rep, okrogla zenica  (izjema je črnostrel), na glavi 8 velikih ploščic, oko se dotika nadustnih ploščic.

  NI RES
… da kače ljudi napadajo; pred njimi vedno bežijo, če je to le mogoče
… da kače lahko skačejo, v resnici lahko dvignejo le prvo tretjino telesa
… da kače ljudi zasledujejo tako, da si v gobec vtaknejo rep in se kot kolo poženejo za človekom
… da kače sesajo mleko krav in drobnice, saj jim zgradba čeljusti tega ne omogoča
… da kače po gozdnih rastlinah nabirajo strup
… da imajo nekatere kače zlato kronico
… da v naših gozdovih živi strašna zver, imenovana bazilisk, ki je napol kača napol petelin

DA BI SE IZOGNILI NESREČI
Strupenjače, ki so dejavne v mraku in ponoči, se podnevi grejejo na soncu, zato se lahko pripeti, da jih presenetimo na njihovem počivališču. Če  žival ne bo imela možnosti pobega, se bo branila z ugrizom. Zato na predelih, kjer pričakujemo, da bi lahko bile kače, nosimo zaprta obuvala. Ob nabiranju gob, jagod, kostanja in drugih gozdnih sadežev z roko ne segamo v neznano, pač pa s palico večkrat podrezamo po rastju. Če naletimo na kačo, se umaknemo za nekaj korakov in jo pustimo, da gre svojo pot.  Kač ne lovimo in jih nikoli ne dražimo!

ČE VENDARLE UGRIZNE
Najhujše so posledice ugriza modrasa, vendar ugriz nobene od naših strupenjač za odraslega, zdravega človeka ni smrtno nevaren. Pomembno je, da ohranimo mirno kri. Ugriznjeni ud takoj prevežemo med mestom ugriza in srcem, vendar ne pretesno, da kri lahko vseeno kroži, in se odpravimo k zdravniku. Ta bo rano primerno oskrbel in nas morda dan ali dva zadržal na opazovanju. Tudi brez posebnega zdravljenja začneta boleča oteklina in hematom po nekaj dneh izginjati, vse posledice ugriza pa izzvenijo najpozneje v mesecu dni. Protistrupa pri ugrizih naših kač danes ne uporabljajo več, saj je alergijska reakcija nanj lahko nevarnejša od kačjega strupa.