|
OSTALE POMEMEBNE IN ZANIMIVE STVARI O LEGVANU (iguana iguana) |
|
Razlike med spoloma:
Mladim legvanom je s prostim očesom težko določiti spol, vendar so si kasneje ženski in
moški predstavniki vrste precej različni. Samičke so običajno manj dolge in masivne,
imajo ožjo glavo in širši trup kot samci. Da lahko sigurno na oko ločimo spol, mora biti
legvan star vsaj eno leto. V tem času se pri samcih povečajo stegenske pore na spodnjih
straneh beder zadnjih nog, kar je pri samicah neopazno, ali pa se razvije le prvih 4 ali 5
por. Sčasoma se pri samcih razvijeta tudi velika podbradka pri straneh čeljusti pod
ušesnim bobničem, ki ju samice nimajo.
Potencijalne nevšečnosti, povezane s spolnostjo pri legvanih: Letni paritveni čas se začne, ko je dosežena spolna zrelost, to je okoli starosti 18 mesecev.
Samci so v tem času nagnjeni k povečani agresivnosti, nekateri celo hočejo pripraviti
človeške samice k paritvi in tekmujejo s človeškimi samci za teritorij in pravico do
paritve. Sigurno pa izkoristijo vsako ponujeno priložnost, da gredo iz svojega prostora v
pregled celega stanovanja, da ni kje skrita kaka samica (kar je lahko katastrofalno za vaše
lepo urejeno in pospravljeno stanovanje, predvsem pa za lončnice…). Pri samcu, ki se
goni, morate biti posebej oprezni. Tudi, če je sicer popolnoma udomačen in prijazen, se v
tem času hitro zgodi,da je popadljiv, nervozen in če ste nepazljivi, lahko nevaren. Samice
legvanov lahko razvijejo in izležejo jajca tudi, če se niso sparile; zelo pogosto se dogaja,
da samica pogine, ker iz nekega razloga jajc ne more izleči. Taki razlogi so lahko revna
prehrana, nezmožnost telovadbe (premajhen življenjski prostor), stres (če ne najde
5
prostora, kamor bi lahko znesla jajca), ali pa metabolično obolenje kosti (pomanjkanje
kalcija). Samice lahko steriliziramo, da se izognemo takim nevarnostim, če kastriramo
samca po tem, ko je že dosegel spolno zrelost, pa mu s tem ne bomo spremenili vedenja.
Levo na sliki je samica, stara 3.5 let, desno pa samec, star 8 let. Razlika je očitna. |
Udomačevanje in socializacija:
Legvan ni že po naravi udomačena žival. Ko ga boste enkrat prinesli domov in ga
nastanili in nahranili kot se spodobi, bo najverjetneje (kar neprijetno) bolj aktiven kot je
bil, ko ste ga držali v trgovini za male živali. Mlatenje in bičanje z repom, krokodilsko
rolanje okoli svoje osi, da bi se vam izvil iz rok, grožnja z odprtimi usti in mogoče
spremljajoče sikanje in seveda praskanje so povsem naravno obnašanje.
Ko prinesete legvana domov v že prej pripravljen prostor (!), ga pustite nekaj dni, da se
navadi prostora in da začne jesti, nato pa začnite rokovati z njim. Ko se odločite, da se
boste ukvarjali z njim, se ne smete ustrašiti že naštetih ustrahovalnih metod in odnehati,
sicer bo kuščar dobil občutek, da njegovo ustrahovanje deluje in da se ga bojite, kar vam
bo zelo otežilo nadaljnje delo z njim. Bodite vztrajni, približujte se mu od strani, kjer vas
lahko vidi, ne z vrha (kot bi ga napadel predator iz zraka). Vztrajajte, tako da ga po
večkrat na dan vzamete v roke za vedno daljši čas. Več časa boste preživeli z njim v
rokah, se z njim pogovarjali ali ga imeli ob (na) sebi medtem ko opravljate razna dela po
hiši, bolj mu bo udobno z vami in bolj bo zainteresiran za svojo okolico.
Ko ste enkrat tako daleč, uredite sobo tako, da se ne more skriti pod omaro ali za omaro
ali pod kavč…v glavnem zatesnite vse špranje in luknje, kamor bi se lahko zavlekel in bi
ga težko dobili ven (opozorilo: zelo radi se zavlečejo v tako ozek prostor, da ne morejo
sami ven in potem je treba vse premikati, da ga dosežete, če je srečni slučaj, da sploh
lahko vse odmaknete). So zelo hitre živali, ki po potrebi tudi skočijo, zato bodite pazljivi.
Druga stvar, na katero morate biti pozorni v prostorih je da legvani zelo radi plezajo in so
zelo spretni pri tem. Zato je priporočljivo da vse stvari, ki so premične ali delno premične
in bi se pod vplivom legvana na kakršenkoli način lahko zdrobile, razsule, ali kaj drugega,
prilepite, zavežete ali odstranite iz prostora. Za varnost legvana (če npr. leze po polici s
knjigami in vam jih zvrne s police, bo verjetno padel z njimi vred na tla, mogoče pa bodo
knjige – ali porcelan ali kaki drugi težki predmeti, ki jih imate na policah – padli nanj in
ga poškodovali, ali ubili) in vaših živcev. Ko ste opravili remont sobe, ga lahko pustite, da
se sam razgleda po sobi. Postavite mu še en prostor za sončenje nekam ob ali nad okno,
kjer lahko opazuje vas, pa tudi gleda skozi okno. |
Zanimivo in koristno je vedeti:
Temensko oko je majhnemu biserčku podobna leča na vrhu glave (temenu), s pomočjo
katere se legvan termoregulira, zaznava svetlobo/temo (zato ponoči ne sme svetiti svetla
luč, npr. bela luč), prav tako pa ta organ povzroči hormonske spremembe, ki jim sledi
paritveno obdobje.
Termoregulacija pomeni gibanje med toplejšimi in hladnejšimi temperaturami, z
namenom regulirati notranjo telesno temperaturo, ki zagotavlja primerno funkcioniranje
metabolizma in prebave.
Tropski pogoji pomenijo poleg že naštetega še vlažnost zraka, ki naj bi bila nad 60%, kar
lahko dosežemo z banjo vode v prostoru ali z vlažilcem zraka (nikoli ne dodajamo dišav,
sploh ne umetnih).
Zakaj se izogibamo granuliranim substratom za tla in zakaj tako skrbno čistimo peške iz
sadja? Legvani vohajo z jezikom, ki je lepljiv. Zavedati se morate, da karkoli bo blizu
legvana, bo obliznjeno, prevohano in po potrebi (oz. vsej verjetnosti) požrto. Peške in
delčki npr. žaganja ali peska ali kakršnegakoli drugega granulata so nevarni zaradi
možnosti, da povzročijo smrt zaradi tujka v telesu (”zataknejo” se v črevesju in ovirajo
prebavo, povzročijo vnetje). Težava so lahko tudi živalske dlake, če imate npr. mačke in
prosto gibajočega legvana, je treba paziti, da ni na njegovi poti preveč dlake, saj se mu
ščasoma lahko naredijo kroglice dlak v prebavnem traktu, kar ima spet lahko za posledico
smrt.
Umetne rastine: veliko ljudi želi polepšati terarij tako, da dodajajo umetne rastline.
Načeloma ni s tem nič narobe, vendar je pri tem treba poskrbeti, da so te rastline primerne,
npr. da niso lahko razstavljive, ker jih žival lahko poskusi jesti in umre zaradi tujka v
prebavnem traktu. Najboljše so umetne rastline z ogromnimi listi iz enega kosa, čeprav so
vse obdelane s kemičnimi sredstvi, kar ni dobro. Pomisliti je treba tudi na to, da so dovolj
močne, da bodo zdržale težo našega ljubljenčka, da ne bo zgrmel v globino skupaj z vsem.
Prave rože: zavedati se moramo, da so od naših okrasnih rastlin nekatere užitne, nekatere
pa strupene. Tudi za legvana, ki pa tega ne ve. Zato je pomembno, da umaknemo vse
strupene rože iz njegovega dosega, skupaj z njimi pa tudi take, za katere ne bi radi videli,
da so pojedene. Strupene so npr. azaleje in oleandri, zelo všeč pa jim je npr. fikus…
Določene rastline so primerne tudi za terarij, vendar je malo dovolj trdnih, da bi preživele
dlje časa. Vedno pa lahko v terarij zasadite regrat, ali kako drugo izmed zelenih listnatih
rastlin s prehranjevalnega repertoarja. Tako polepšate terarij, olajšate si jutranje rezanje,
pa tudi žival ima vedno sveže zelenje.
Voda v legvanovem prostoru je nujnost. Ti kuščarji sprejemajo vodo preko hrane, občasno
tudi pijejo (precej redko), vodo pa sprejemajo tudi preko kloake in spodnjega dela
(korena) repa. Zato je pomembno, da imajo v prostoru posodo z vodo, ki je dovolj velika,
da se žival lahko vanjo zlekne. Poleg tega nekateri legvani radi z višine skačejo v vodo, v
takem primeru je sploh dobro, da je posoda zares dovolj velika, da se vanjo zbaše cel
legvan, pa tudi da so stene in tla prostora oblečena v linolej ali topli pod… Voda, ki jo ima
kuščar na razpolago mora biti DNEVNO SVEŽA. Če v svojem prostoru nima zadostne
posode z vodo, ga je treba ob jutrih (VSAKO JUTRO) okopati v banji. Vedno pazite, da
ni vode preveč, da se ne bi žival utopila. Jutranje kopeli vam pomagajo pri navezovanju
vezi z legvanom. Pazite, da bo voda mlačna, ne kuščarja namakati v prevroči in ne v
prehladni vodi. Posebej, če je hladen pazite, da voda ne bo več kot mlačna, saj lahko pri
prehitrem segrevanju poškodujete tkivo živali (hladnokrvne živali imajo sistem ogrevanja
telesa čisto drugačen kot toplokrvne).
Lucerna ali alfa-alfa: je zelo pomemben del prehrane legvanov, saj jih oskrbuje z
rastlinskimi proteini. Za hrano so primerne izključno odrasle rastline, NE kalčki.
Pomembno je, da ne hranimo živali s celim senom ali briketi, temveč da to v mlinčku
zmeljemo v prah in ponudimo prepojeno s sokom sadja in zelenjave.
Poslastice so hrana, ki je po definiciji, če bi jo nudili kuščarju vsak dan, slaba oz. težko
prebavljiva. Zato bodite pazljivi, da ne zapadete legvanskim sladokusnim navadam, ko
hočejo jesti le izbrano hrano in nič kaj dosti drugega. Morate vztrajati pri osnovni solati
kot dejanski osnove prehrane vašega kuščarja, tudi če se on ne strinja. Zato je smotrno
osnovno solato res ponuditi v zmleti obliki, saj prikrajša veliko zmrdovanja.
Legvanski ugriz: legvani so res rastlinojedci, vendar imajo v ustih veliko zelo ostrih zob.
Mladič seveda ne more ugrizniti hudo, ampak če se ne ukvarjate z legvanom, vam v
kratkem času lahko zraste v strašljivo zverino, ki lahko odgrizne prst. Zato delajte z
neudomačenimi živalmi, s samci, ki so lahko v dobi parjenja nepredvidljivi in agresivni ali
z živalmi v šoku (kot npr. po kaki operaciji ali kakem drugem dogodku) previdno in
počasi. Vsi vemo, da so kuščarji lahko neverjetno hitri. Sicer ugriz ni tipična obramba
legvana, to bi bilo bolj bičanje z repom. Ampak, dejansko so ugrizi zelo redki, zato nič
strahu, tudi če vam vaša mala zverinica kaže na stežaj odprta usta. Če boste legvančka
udomačili, vam odrasel takih težav ne bo povzročal. Predvsem pa ne sme misliti, da se
ugriza bojite!
Rep: NE lovite legvana za rep, če nočete, da vam ga pusti v roki. Tako kot martinčki pri
nas, tudi legvani v nevarnosti lahko odvržejo rep. Sicer jim sčasoma zraste nov, vendar na
novo zrasli rep ni več zelen, temveč črn.
Grelni kamni se prodajajo v vseh trgovinah za male živali in so ena najnevarnejših grelnih
teles, ki jih lahko nabavite za svojega novega kuščarja. Kljub temu, da naj bi bili grelni
kamni namenjeni prav njim, so neprimerni za plazilce, ki se v času, ko se segrevajo, ne
gibljejo. Ti kamni povzročajo opekline na trebušni strani kuščarja, povzročijo lahko tudi
požar zaradi pregretja… Kljub prepričevanju proizvajalcev se niso izkazali za vredne
zaupanja, zato jih odsvetujem. Obstaja veiko drugih, bolj varnih grelnih teles, tako za
vašega legvana, kot tudi za vas.
Vzdrževanje kletke je VSAKODNEVNO OPRAVILO. Zelo pomembno je, da pazite na
higieno pri kuščarju. Za to sta vsaj dva razloga: prvi razlog je, da v črevesju kuščarjev
prebivajo marsikatere bakterije, ki so za ljudi ali sesalce na splošno lahko nevarne,
medtem ko so za kuščarja velikega pomena, saj so del njegovega prebavnega trakta. Da ne
bi zanesli bolezni nase ali bližnje, rokujte z iztrebki in ostalim odpadom (npr.
ponečedenimi podlagami) temu primerno. Drugi razlog zakaj mora biti prostor, kjer biva
legvan, čist pa je, da so te živali same po sebi zelo občutljive in če ne čistimo prostora,
lahko povzročimo razne težave za legvana; npr. vnetja kože, pršice, vnetja oči, prebavne
motnje itd. Seveda pa ima živalsko blato tudi svoj vonj….
Povodci za legvane NE OBSTAJAJO. V nekaterih trgovinah za male živali prodajajo
povodce, na katerih je etiketa s sliko legvana in na katerih piše, da so ti izdelki namenjeni
prav tem kuščarjem. To ni res, saj zaradi anatomije (telesne zgradbe) legvanov ni mogoče,
da bi mu lahko varno namestili povodec. Zaradi hrbtnih bodic je nemogoče, da bi bil
povodec zategnjen, ohlapen povodec pa pri krokodilskih obratih in hitrosti izvajanja ne bi
zadržal živali, kvečjemu bi ji polomil tace. Edini način, da sprehajate legvana je, da imate
tako udomačenega in socializiranega, da ga nosite brez težav na sebi, ko greste na željeno
lokacijo. Vedno pa se morate zavedati, da pregretega kuščarja, ki bo skočil z vas in začel
teči, ne boste več ujeli. Druga težava pri tem pa je še strpnost soljudi do predstavnikov
plazilskih vrst živali.
Legvani in drugi domači ljubljenčki: legvani so v večini v prvrm srečanju zelo previdni,
marsikaka mačka ali pes je zaradi svoje iskrive radovednosti dobil opozorilen švrk
legvanovega repa preko smrčka (s svojim repom so ti kuščarji neverjetno natančni in
hitri). Po prvem srečanju se ponavadi vzpostavi nek odnos, včasih celo nekaka igra.
Vendar pa morate vedno biti navzoči, kadar imate skupaj z legvanom v istem prostoru tudi
druge živali. Hitro se zgodi kak nepričakovan izpad, ki lahko povzroči poškodbo ene ali
druge živali. Druga, precej bolj zahrbtna težava pa je, da mačke, pa tudi psi za seboj
puščajo dlake. Če je teh dlak tam, kjer se giblje legvan, veliko, je nevarno, da jih z
vohanjem po tleh (legvani vohajo z jezikom) požre in da se mu v črevesju naredi klobčič,
ki ustvari zamašek, kar ima lahko za posledico smrt.
Zakaj je pomembno, da ima legvan v terariju pravilno UVA/B osvetljavo oz. da ga
izpostavimo soncu: pod vplivom UVA/B žarkov se v telesu tvori vitamin D, ki je
pomemben za pravilno delovanje telesnih funkcij.
Legvan izven hiše, na prostem: v osnovi je priporočljivo da, če imamo možnost,
izpostavimo legvana sončni svetlobi. To je lahko že polička ob oknu, ki je obsijana s
soncem in je dovolj stabilna, da drži legvanovo težo, še bolje pa je seveda pravo sonce
zunaj. Ob polički moramo zagotoviti primerno temperaturo – lahko mu tam naredimo
enega od prostorov za sončenje, saj skozi okno običajno ne pride dovolj toplote.
Če nosimo legvana na prosto, moramo vedno biti 100% pozorni na žival, saj so reakcije
zelo hitre in nepredvidljive (npr. vratolomen skok in tek, ki se začne že medtem, ko kuščar
pada proti tlom). Kuščarja, ki vam pregret uide, najverjetneje ne boste več ujeli.
Tako je najboljša rešitev, da izven hiše na travi postavite kletko, ki bo iz vseh strani
zaprta, da prepreči legvanu pobeg, pa tudi ostalim živalim prepreči vstop v kletko. Tak
prostor zunaj mora nujno imati za legvana dovolj veliko posodo z vodo, nekaj plezalnega
(stabilnega) orodja, če boste legvana pustili v poletnem času zunaj tudi zvečer, mu morate
z grelnim telesom zagotoviti za to dovolj topel prostor. Ne smete pozabiti na prostor, kjer
se lahko skrije in na splošne zahteve, ki jih vrsta zahteva (ob slabem vremenu ga morate
umakniti v terarij…).
Če imate zunaj tudi kake druge živali, je treba nadzorovati stanje, včasih se živali v naši
odsotnosti obnašajo drugače. Nikoli ni dobro puščati legvana samega v bližini drugih
živali, ker se lahko zgodi marsikaj nepredvidljivega, kar zahteva vašo prisotnost.
V vsakem primeru (na novo postavljen prostor v hiši ali izven hiše) morate od začetka
stvari opazovati, da vidite, ali je vse v redu postavljeno, da je sigurno varno. |
Rokovanje z legvanom:
Nekateri viri priporočajo, da za rokovanje z legvanom uporabljamo rokavice (da nas ne bi
opraskal). Ideja sploh ni dobra, ker v ohlapnih usnjenih rokavicah nimate občutka, kje in
kako močno držite legvana, zato vam hitreje uide, spolzi iz rok, ali pa ga preveč stisnete in
poškodujete. Praske je pri teh živalih treba vzeti v zakup. Vedno pa imate lahko na sebi
pulover iz debelega materiala, ki bo vas bo večinoma obvaroval prask, pa tudi kuščarju bo
olajšal plezanje.
Še preden legvana prinesete domov, okvirno postavite njegov prostor v skladu z
zahtevami. Prvih par dni žival nahranite, počistite za njo (vendar previdno, da vam ne uide
ven!), sicer pa jo bolj glejte kot da jo lovite po terariju. Tako bo imel dovolj časa, da se
navadi novih razmer. Ko se vam zdi, da se je glede tega umiril, ga poskusite prijeti v roko.
Mlade živali so zelo nervozne, v stalnem strahu pred morebitnimi predatorji. Zato se jim
približujemo počasi, z mirnimi kretnjami in nikoli z vrha (ker imajo na vrhu glave senzor
za svetlobo).
Kadar se ukvarjamo z legvanom, ki še ni udomačen, ali je v paritveni fazi, moramo biti
zelo pazljivi, trenutek nepazljivosti lahko pomeni mukotrpno bezanje živali iz
nepredvidenih majhnih prostorov, umikanje pohištva, ali pa par šivov na roki, če gre za
odraslega, jezno nastrojenega legvana.
Nikoli ne smete odreagirati živčno. Če se vam legvan suče v rokah, praska, sika z
odprtimi usti in udarja z repom, ga ne odložite v tistem hipu; poskusite ga obvladati in ga
odložite šele, ko se umiri. V nasprotnem primeru mu boste dali vedeti, da njegove grožnje
zaležejo in bo vsakič, ko ga boste hoteli vzeti v roke, odreagiral enako agresivno.
Ne smete obupati, ko se bo vaš prejšnji večer že umirjeni in prijazni kuščar zjutraj spet
vedel kot da vas prvič vidi. Pač ponovite trening. Taka stvar se vam lahko ponavlja kar
dolgo, vendar morate biti vztrajni. Ko bo legvanček dojel, da niste predator in ga ne boste
pojedli, se bo ščasoma sprostil in napornih treningov bo vse manj.
Legvani so pametne živali, ob vsakodnevni skrbi se navadijo človeka, ki je njihov skrbnik.
Težava pri tem je lahko ta, da se navežejo na skrbnika, tako da se lahko zgodi, da v
njegovi (njeni) odsotnosti odklanjajo hrano, ali jedo manj. Zato je dobro, če se v družini z
legvanom ukvarja več ljudi, ne samo eden.
Gollum, moj osemletni lepotec |
Copyright: |
Besedilo in slike so last Alenke Balta Besedilo sem dobil na njeni povezavi, na tej povezavi je datoteka v pdf formatu, v kateri so popolnoma vse informacije o ZELENIH LEGVANIH, poleg tega pa se ta datoteka stalno obnavlja z novimi informacijami.
Povzeto po Giant Green Iguana Information & Care ge. Melisse Kaplan, več informacij dobite
na spletni strani www.Anapsid.org. Internetna stran je v angleškem jeziku, kmalu pa bo na
voljo več informacij tudi v slovenščini, na isti internetni strani pod rubriko Translations. Z
dovoljenjem avtorice prevedla Alenka Balta. Na slikah so trije legvani, ki jih imam doma
A.B. Moj internetni naslov je [email protected], za izmenjavo informacij oz. izkušenj
pri delu z legvani. |
|
|