Vsi pajki izločajo svilnato nit. Potegnejo jo, navadno z nogami, iz predilnih bradavic na zadku. Nit je najprej lepljiva in vlažna, a na zraku otrdi. Ko jo pajek začne izločati, je šibka, nato pa postaja vse močnejša. Nit nekaterih pajkov je močnejša od jeklene vrvi iste debeline. Je tudi zelo tanka, a prožnejša od gume in bolj lepljiva od samolepilnega traku. Pajki izločajo do šest različnih vrst niti iz različnih žlez. Vsaka nit ima svojo nalogo: od predenja pajčevine do ovijanja plena. Samice izločajo posebno nit za ovijanje jajčec.

Kolesasta mreža navadnega križevca ima po navadi premer 25 cm in je narejena iz 20 do 60 m niti, pajek jo sprede tako, da prostor med bilkama ali drugima oporama najprej premosti z osnovno nitjo. Na njej bo visela celotna mreža. To nit na sredi pregrizne in prede dalje navzdol. Mrežni okvir v obliki črke Y je narejen. Iz sredine okvirja navzven sprede niz niti v obliki kolesnih prečk. Nato se vrže v žarišče in sprede krepko krožno središče. Od tod proti robovom nato sprede začasno, nelepljivo spiralno nitko, s katero utrudi prečke. Zdaj pajek začne pri zunanjem robu in z lepljivo nitjo sprede končno vijačnico. Ko je pajčevina končana, pajek sede nanjo in čaka na plen.

Značilne kolesaste mreže plete približno 3000 vrst pajkov, predvsem iz družine križevcev. Take mreže pletejo tudi nekateri pripadniki družine Uloboridae, ki uporabljajo kodrasto, lepljivo kribelatno nit. Okroglomreževci imajo velike predilne žleze in v življenju spletajo približno sto mrež. Kolesasta pajčevina je izjemno domiselna past za lovljenje letečih žuželk, ker je poraba pajčevine zelo majhna. To je pomembno, saj se pri izdelavi pajčevine izloči veliko beljakovin, ki so koristne za pajkovo telo. Kolesasta pajčevina je skoraj nevidna, a kljub temu zelo močna in prožna.

Pajčevine in mreže so najrazličnejših oblik in velikosti, ne le kolesaste. Pajčevine, ki so vedeti kakor lijaki in baldahini, niso lepljive. Vanje se plen ulovi zaradi labirinta navzkrižno prepletenih niti. Take pajčevine so primernejše za lov živali, ki hodijo ali skačejo, ne pa letijo. Večina pajkov, ki prede pajčevine v obliki lijakastih tkanin, mrežo veš čas gradi, tudi ko je na videz končana. Tudi pajčevine v obliki odrov so sestavljene iz številnih križem kražem prepletenih, nelepljivih in lepljivih niti. Socialni pajki gradijo velike skupinske pajčevine, po katerih lovijo sami ali v skupini.

Nekateri pajki ne predejo pajčevin ali mrež, na katerih bi leno čakali na žuželke. Raje se odpravijo na lov. Pajki iz družine Dinopidae lovijo z močno prožno mrežo, ki jo vržejo na žrtev. Ponekod jim pravijo tudi pajki z mrežo ali pajki gladiatorji, po rimskih gladiatorjih. Pajki po rodu Mastophora so zelo nenavadni, saj ne spletejo mrež. Plen lovijo z nitjo, ki ima na koncu lepljivo kapljico. Ta deluje kakor laso. Tako imenovani pljuvajoči pajki (družina Scytodidea) so še bolj iznajdljivi, saj plen izbrizgajo strupena lepljiva curka in jo prikujejo na podlago.