NEKAJ SPLOŠNIH PODATKOV O PAPIGAH
 
V svetu poznamo mnogo vrst ptic, nekatere imamo za hišne ljubljenčke, druge pa vidimo le v naravi. Večina vrst ptic je zaščitenih, zato nekaterih vrst ne moremo dobiti več v trgovinah z malimi živali.

Največkrat se odločimo za nakup papige, ki je najpogostejša ptica v naših domovih. V jetništvu so papige po celem svetu, predvsem v kletkah, pri nekaterih pa tudi v večjih preletalnicah. Ena izmed najbolj razširjenih, priljubljenih in zelo simpatičnih vrst papagajev so Agapornisi, ki najraje preletavajo in živijo v jatah. Se zelo uspešno razmnožujejo in se zelo hitro udomačijo. Obstaja zelo veliko barvnih različic. Največkrat pa imamo v naših domovih Nimfe in Skobčevke. Cenjene so zaradi lepote, bistrosti in dobre sposobnosti učenja, kar se kaže tudi pri oponašanju človeških glasov.

Papige so posebne vrste ptic, ki jih od preostalih ptic takoj prepoznamo; pa čeprav poznamo 353 vrst. Papige prepoznamo po veliki glavi, kratkem vratu in močno zakrivljenem kljunu. Imajo trdo, lesketajoče se in pretežno zeleno perje z lisami v najrazličnejših živobarvnih odtenkih, ki jih dobro skrijejo v drevesni krošnji. Na nogi imajo 2 prsta obrnjena naprej in 2 nazaj, kar je prilagoditev na plezanje po vejah. Pri tem si pogosto pomagajo s kljunom, ki jim služi kot tretja okončina. Z ozkimi in na koncu zašiljenimi perutmi hitro letijo in spretno spreminjajo smer.

Te barvite in zelo opazne ptice živijo v večini toplih predelov na Zemlji, še posebej pogoste so v tropskih gozdovih. Poleg pravih papig sodijo v to skupino ptic še are, loriji in loriketi. So glasne in družabne ptice. Čeprav lahko pri iskanju hrane letajo daleč naokrog, je med papigami le malo pravih selivk.

Skoraj vse papige se hranijo z rastlinsko hrano, s semeni, lešniki, sadeži, medičino in cvetovi. Pri jedi morajo usklajeno premikati kljun in noge – na eni nogi sedijo, z drugo pa držijo hrano in si jo podajo v kljun, ki hrano zdrobi. Večinoma se hranijo v drevesih, nekatere se redno spuščajo tudi na tla.

Papige se pogosto družijo v glasne jate. Ptice se sporazumevajo z različnimi klici, od raskavih vriskov do predirnih krikov. Pri večini vrst ostajajo pari skupaj več let.

Vsaj četrtina vseh vrst papig je ogroženih, nekaj jih je že izumrlo. Najbolj jih ogroža trgovina z malimi živalmi, zaradi katere vsako leto polovijo sto tisoče papig. Enako nevarna grožnja je tudi izsekavanje gozdov.