ALEKSANDER (PSITTACULA KRAMERI)
 

Vrsta: PSITTACULA KRAMERI
Opis: Papiga si zapomni kar nekaj besed, ponavadi do sto. In zrastejo do 42 centimetrov. Pri samcu se črni pas razprostira od baze spodnjega dela kljuna k zadnjemu delu vratu in se pridruži k rdečemu pasu tilnika. Tanjša črna črta se razprostira od baze zgornjega kljuna k očesu. Kljun je rdeč ali črnkasto rdeč, šarenica je rumena. Na tilniku se svetlikajo modrikasta peresa, seveda že pri odraslih živalih. Zadnja stran je nekoliko svetlejša. Zgornja stran repnih peres je zelena, v sredini modrikasta z rumenimi konicami. Spodnja stran repnih peres je bolj rumenkasta. Samica je brez vratnega pasu in pas tilnika ni rdeč, temveč smaragdno zelen. Srednja repna peresa so dolga in ozka. Med letom kaže značilen aerodinamičen obris telesa.

Med vsemi papigami je v naravi najbolj razširjena, saj živi na območju od Z Afrike do JV Azije (Sudan, Eritreja, severna Etiopija, Pakistan, Indija, Burma, jugovzhodni Kitajska, Šrilanka). Iz ujetništva pobegle in podivjane ptice živijo tudi v nekaterih delih Evrope in Severne Amerike.

V naravi se hranijo z raznimi semeni, sadjem in raznimi jagodami. Ponuditi jim moramo tudi proseno kašo, koruzne storže in travnata semena. Zelo hitro se prilagodijo določenemu načinu prehrane tudi v divjini. Pomembni so tudi vitamini, zato moramo paziti, da ji ponudimo svežo hrano, predvsem sadje in zelenjavo.

V naravi se parijo od novembra do junija; odvisno kje živijo. V volerah valijo mali aleksandri približno od januarja do marca. Samica izleže od 3 do 5 jajc. Vali jih 24 - 26 dni. Mladiči ostanejo v gnezdu 6 tednov.