GRŠKA ŽELVA (TESTUDO HERMANNI)

Vrsta: TESTUDO HERMANNI
Lastnosti:

Za razliko od te ima druga, vzhodna rasa 20 do 28 cm dolg, rumenkast oklep. Ploščica oklepa ima na sredini črno liso, ob robu pa je rumenkasta. Trebušni oklep je črn in ima široko rumeno progo po sredini, ob robu pa je rumen. Te želve imajo po zelenkasti glavi, vratu in nogah rumene lise. V naravi živijo na odprtih stepskih tleh z dosti sonca. Ustreza jim subtropsko jadransko podnebje s toplimi poletji. Želve skušajmo imeti poleti čim več na prostem, vendar le, če zračna temperatura ponoči ne pade pod 18°C in čez dan ne doseže 24 do 26°C. Spomladi in jeseni jih premestimo v terarij.

Podnevi so želve izredno dejavne, precej dobro hodijo in kopljejo. Imajo repni rog in roževinaste izrastke na zadnjih nogah. Hranijo se z raznovrstno hrano in potrebujejo zimski počitek.

Velikost: Dosežejo velikost 25 do 30 cm
Razširjenost: Poznamo dve geografski rasi, ki živita v Grčiji, na Balkanu, v srednji in južni Italiji, na Siciliji, Sardiniji, Korziki, na Balearih, v Franciji in Španiji. Zahodna rasa ima za očesom rumeno liso, oklep je bolj izbočen in pisan. Ta vrsta želv živi v severni Italiji, južni Franciji in zahodni Španiji.
Življenska doba: Dočakajo starost 90 do 100 let.