Tej želvi grozi izumiranje zaradi izsuševanja vlažnih površin; obseg teh površin se iz leta v leto manjša in s tem tudi naravni življenjski prostor želve. To je vzrok, da so te živali zavarovane in da je prepovedano trgovanje z njimi. Ta vrsta je tudi pri nas ogrožena; živi le v okolici Ljubljanskega barja.

Oklep sklednice je dolg 26 do 36 cm, je olivne barve z rumenkastimi lisami in progami. Neredko je črno zelene barve. Trebušni del oklepa je umazano rumene barve, prekrit z rjavimi lisami. Ta vrsta želv najraje naseljuje močvirska območja. Ustrezajo jim sončne, ne preveč grmičaste ali kamnite obale.

Evropska močvirska sklednica ima glavo posejano z razmeroma velikimi rumenimi lisami. Zadnje noge ima dobro prilagojene za plavanje; to dokazuje tudi lepo razvita plavalna kožica, ki se razprostira med prsti. Je izredno občutljiva, zelo rada se greje na soncu in ob vsakem najmanjšem dražljaju se hitro umakne. Prehranjuje se z ličinkami žuželk, vodnimi bolhami, polži, ribjim mesom, z žabami, glistami, poleg tega pa ji ugaja tudi rastlinska hrana, ki je je obilo v okolju, v katerem živi.

Želve te vrste se parijo spomladi in parjenje lahko traja več dni. Jajca odlagajo v maju ali juniju v luknje, ki jih izvrtajo z repom v zemljo ali pesek. Samica izleže 3 do 6 jajc s trdo lupino, mladiči pa se izležejo po 8 do 10 tednih.

Zaradi naših zmernih podnebnih razmer lahko te želve prebivajo na prostem. Vodna in zračna temperatura naj bo 20 do 28 ° C. Želve so izredno živahne in dejavne.