KACHUGA SMITHII - RJAVA STREHARICA

Vrsta: KACHUGA SMITHII
Lastnosti: Rjava streharica spada v družino sklednic. Ima strehasto oblikovan oklep, čeprav bolj sploščen kot ostale pripadnice vrste Kachuga. Karapax je rjavkaste barve z črno črto, ki se razteza po vrhu hrbtnih plošč. Četrta hrbtna plošča je precej daljša od ostalih, kar je značilnost vrste Kachuga. Plastron je raven, črne barve, plošče so umazano rumeno obrobljene. Rep je dokaj kratek le nekaj centimetrov, pri samcih malenkost daljši. Tik za očesom ima vrsta izrazito, dokaj veliko bledo rdečo pego. Koža želve je svetlosiva z nežnimi belimi lisami.
Velikost: V primerjavi z nam najbolj znano želvo iz rodu Trachemys-rdečevratko-raste Kachuga zelo počasi. Velikost karapaxa doseže do 22 cm. Samice so večje od samcev.
Razširjenost: Domovina rjave streharice so Indija (porečje reke Ganges), Pakistan in Bangladeš. Zadržuje se predvsem v stoječih ali počasi tekočih, globokih vodah, kjer se v nevarnosti lahko hitro umakne in zarije v blatno dno.
Oskrba: Želve so odlične plavalke zato potrebujejo velik aquaterarij s kopnim delom, kamor se hodijo sončit in počivat. Dnevna temperatura vode in zraka naj se giblje med 24-30 stopinj, nočna po možnosti 20-22 stopinj C. So dokaj občutljive na hitra nihanja temperature. So plahe želve in se raje umaknejo na dno ali v prikrit kot terarija kot pa, da se puste prijeti. Ob prijemu potegnejo vase vse ude in počakajo v oklepu, dokler niso na varnem. V vodi si rade izberejo stalna mesta, ki jih branijo pred vsiljivci. Nad aquaterarij namestimo UV žarnico, med hrano ali v vodo pa občasno nakapljamo tudi vitamine za plazilce. Poleti jih lahko prenesemo v ograjen vrtni ribnik, kjer se hitro privadijo na novo okolje in se kmalu začno nastavljati sončnim žarkom na brežini, skalah ali koreninah, ki mole iz vode.
Hranjenje:

V ujetništvu ji gredo v slast od rastlinske hrane predvsem solatni lističi, drugače pa jo hranimo s postranicami (gammarusi), tubifexi, mokarji, manjšimi polži s hišico, ribjim mesom, deževniki, žuželkami in njihovimi ličinkami in tovarniškimi pripravki-briketi za želve. Mešanico hrane si lahko pripravimo tudi po raznih receptih.Poizkusimo z različno hrano dokler ne ugotovimo katera živali najbolj ugaja, saj se prehranjevalne navade želv razlikujejo od osebka do osebka. Pri hrani, ki jo jemljemo iz hladilnika pazimo, da je ta vedno ogreta na sobno temperaturo.
Prezimovanje: Želve ne prezimujemo.
Zaključek: Pred leti se je ta vrsta želve pojavila tudi v naših prodajalnah z malimi živalmi zato predvidevam, da nas je kar nekaj, ki nam je dano občudovati čare, lepoto in navade nam precej tuje želve, o kateri so literature dokaj skope.
Copyright: Roman Hudmal