PELUSIOS SUBNIGER - VZHODNOAFRIŠKA ČRNKASTA PELOMEDUZA





Vrsta: PELUSIOS SUBNIGER
Lastnosti: Za črnkasto pelomeduzo je značilno, da vratu ne upotegne pod oklep ampak ga upogne v stran ter skrije pod rob hrbtnega ščita. To je značilno za razvojno linijo vijevratk. Kupolast karapax je enobarvno temno rjave, temno sive do črne barve. Plastron je umazano rumen z velikimi črnimi vzorci. Spodnji del oklepa razdeljuje tudi varovalni prečni sklep. Velika glava je največkrat rjava, posejana s sivimi ali črnimi lisami. Pazite se njenega ugriza kadar se žival počuti ogroženo. Na začetku zelo boječa želva se hitro navadi na oskrbnika.
Velikost: Uvrščamo jo med želve srednjih velikosti ter doseže dolžino 15-20 cm.
Razširjenost: Spada v družino pelomeduznih želv, ki jih najdemo le na južni polobli zemlje. Ta tropska vrsta naseljuje jugovzhodno Afriko (južno od Sahare), Madagaskar in Sejšele. Čeprav je dobra plavalka se najraje zadržuje v plitvinah voda z mehkim, blatnim dnom, močvirjih, vodotokih rek in potokov.
Oskrba: Želva potrebuje večji akvaterarij, čeprav ne potrebuje veliko kopnine. Nivo vode naj ne bo previsok, prehod na kopno naj bo položen in lahko dostopen. Dno naj bo posuto z drobnim akvarijskim peskom-nekaj cm debela plast, v vodo lahko namestimo različne korenine, da ima želva razgiban prostor z raznimi skrivališči kjer se počuti varno. Nad kopnino namestimo usmerjeno grelno žarnico. Temperatura svetilnosti žarnice na podlago naj ne preseže 35 stopinj. Vodo ogrevamo z grelnikom tako, da se temperatura vode in zraka gibljeta okoli 25 stopinj. Je dokaj napadalna vrsta zato je ne združujemo z drugimi vrstami vodnih želv, ribami ali dvoživkami. V naravi se ob prehladnih ali prevročih vremenskih pogojih zarijejo v blato dokler ne nastopijo boljši pogoji.
Hranjenje:

Večinoma mesojeda želva poseže tudi po vodnem rastlinju, še posebno v mladosti. V naravi se prehranjuje z žuželkami, črvi, polži, manjšimi ribami in dvoživkami. V ujetništvu poizkusimo poskrbeti za čimbolj pestro prehrano, kjer naj ne manjka nekaj zelenjave, ribjega mesa, žuželk in njihovih ličink, deževnikov, manjših polžev s hišico, itd… Pomagamo pa si tudi s tovarniškimi pripravki za vodne želve.

Prezimovanje: Želve ne prezimujemo.
Opozorilo: Najverjetneje je na sliki Pelusios subniger, lahko pa bi bila tudi Pelusios castaneus, saj so si vrste zelo podobne.
Copyright: Roman Hudmal
Gregor Lipovšek